»Sem tako čudovito ustvarjen.«
(Ps 139,14 ssp)
Ker se um in duša izražata po telesu, sta tako umska kot duhovna moč v veliki meri odvisna od telesne moči in dejavnosti; kar koli spodbuja telesno zdravje, spodbuja tudi razvoj bistrega uma in uravnovešenega značaja. Brez zdravja nihče ne more jasno razumeti ali popolnoma opraviti obveznosti do sebe, bližnjih in Stvarnika. Zato pa je treba zdravje varovati tako zvesto kakor značaj. Znanje o fiziologiji in higieni bi moralo biti osnova vsakega vzgojnega dela. Vz 173.1
Čeprav so dejstva s področja fiziologije danes tako splošno znana, obstaja vznemirjujoča brezbrižnost do zdravstvenih načel. Celo med temi, ki jih poznajo, jih le malo izvaja v praksi. Ljudje se tako slepo ravnajo po nagnjenjih in nagonih, kakor da bi bilo življenje bolj odvisno od naključja kakor pa od določenih in nespremenljivih zakonov. Vz 173.2
Mladi, čili in krepki, se ne zavedajo vrednosti svoje silne energije. Kako na lahko se jemlje in lahkomiselno zapravlja zaklad, ki je dragocenejši od zlata in je za uspeh v življenju pomembnejši kakor izobrazba, položaj ali bogastvo! Koliko ljudi, ki so zdravje žrtvovali v tekmi za bogastvom ali položajem, je tik pred dosegom želenega cilja padlo brez moči, medtem ko so drugi z večjo telesno vzdržljivostjo dosegli želeno nagrado. Koliko jih je zaradi bolehnega stanja, ki je bilo posledica zanemarjanja zdravstvenih zakonov, sprejelo slabe navade in opustilo vse upanje na ta in prihodnji svet! Vz 173.3
Pri proučevanju fiziologije bi morali učenci spoznati vrednost telesne moči in načine, kako jo ohraniti in razviti, da bi v največji možni meri prispevala k uspehu v velikem življenjskem boju. Vz 174.1
Otroke je treba že zgodaj na preprost in lahko razumljiv način poučiti o osnovah fiziologije in higiene. Tega dela bi se morala lotiti mati doma, nato naj bi ga zvesto nadaljevali učitelji v šoli. Ko učenci odraščajo, naj se pouk o tem nadaljuje, dokler niso sposobni skrbeti za svoje bivališče. Razumeti bi morali pomembnost ohranjanja življenjske moči vsakega organa kot zaščite pred boleznijo. Prav tako bi se morali naučiti, kako ravnati ob običajnih boleznih in nezgodah. V vsaki šoli je treba poučevati fiziologijo in higieno in, kolikor je to mogoče, priskrbeti opremo za ponazoritev zgradbe, uporabe in nege telesa. Vz 174.2
Obstajajo teme, ki običajno niso vključene v pouk fiziologije, o katerih bi morali premišljevati - teme, ki so za učenca veliko vrednejše kakor mnogi strokovni izrazi, ki se jih pri tem običajno učijo. Mlade je treba učiti temeljnega načela, ki velja za to celotno področje, da so naravni zakoni Božji zakoni - prav tako resnično božanski, kakor predpisi Desetih zapovedi. Zakone, ki vladajo našemu telesu, je Bog zapisal v vsak živec, mišico in vlakno telesa. Vz 174.3
Vsako malomarno ali namerno prestopanje teh zakonov pomeni greh proti Stvarniku. Vz 174.4
Kako je torej nujno, da se človek temeljito seznani s temi zakonitostmi! Načelom higiene, ki se tičejo prehrane, telovadbe, nege otroka, oskrbe bolnika in mnogih drugih področij, je treba nameniti precej več pozornosti, kakor je to običajno. Vz 174.5
Poudariti je treba vpliv uma na telo kakor tudi telesa na um. Električna energija v možganih, ki jo pospešuje umska dejavnost, oživlja vse telo in je tako neprecenljiva pomoč pri upiranju bolezni. To je treba razložiti. Prav tako je treba opozoriti na moč volje in pomembnost samonadzora kakor za ohranitev zdravja tako tudi za okrevanje od bolezni; na moreče, celo pogubne posledice jeze, nezadovoljstva, sebičnosti, umazanosti ter po drugi strani na sijajno poživljajočo moč vedrine, nesebičnosti in hvaležnosti. Vz 174.6
Sveto pismo podaja fiziološko resnico, o kateri bi morali premisliti: »Veselo srce daje dobro zdravilo.« (Prg 17,22) Vz 175.1
Bog pravi: »Moje zapovedi naj hrani tvoje srce; kajti dolgost dni in mnogoletno življenje in mir ti dodele. Kajti življenje so njim, ki jih dosežejo, in zdravje vsemu njihovemu telesu.« (Prg 3,1.2; 4,22) Sveto pismo pravi: »Prijazne besede« so ne samo »sladke za dušo«, marveč tudi »zdrave za telo.« Vz 175.2
(Prg 16,24 EKU) Vz 175.3
Mladi morajo razumeti globoko resnico, ki jo vsebuje trditev, da je Bog »vir življenja«. (Ps 36,9) Bog ni le začetnik vsega, temveč je tudi življenje vsega, kar živi. Življenje, ki ga prejemamo s sončnimi žarki, s čistim svežim zrakom, s hrano, ki izgrajuje naše telo in nam daje moč, je njegovo. Iz ure v uro, iz trenutka v trenutek živimo po njegovem življenju. Vsi njegovi darovi, razen ko so popačeni zaradi greha, so naravnani k zdravju in radosti. Vz 175.4
»On je vse storil, da je lepo ob svojem času.« (Prd 3,11) Prave lepote pa si ne bomo zagotovili tako, da pokvarimo Božje delo, temveč tako da delamo v skladnosti z zakoni njega, ki je vse ustvaril ter uživa v lepoti in popolnosti. Vz 175.5
Ko proučujemo telesni ustroj, moramo biti pozorni na to, da je vse čudovito prilagojeno namenu, da različni med seboj odvisni organi delujejo skladno. Ko učitelj v učencu tako prebudi zanimanje in ga spodbudi, da razume pomen telesne nege, lahko naredi mnogo, da zagotovi pravilen razvoj in pri-dobivanje dobrih navad. Vz 175.6
Ena izmed prvih stvari, za katere si moramo prizadevati, je pravilna telesna drža kakor pri stanju tako pri sedenju. Vz 175.7
Bog je človeka ustvaril pokončnega in želi, da uživa ne samo telesne, marveč tudi umske in moralne koristi, ljubkost, dostojanstvenost in prisebnost, pogum in zaupanje vase, k čemur tako močno prispeva pokončna drža. Učitelj naj to uči z zgledom in z besedo. Pokažite, kakšen je pravilni položaj, in vztrajajte, da ga ohranijo. Vz 175.8
Naslednja po pomembnosti za pravilno držo sta dihanje in nega glasu. Pri tem, ki sedi in stoji pokončno, je večja verjetnost kakor pri drugih, da bo dihal pravilno. Učitelj naj prepriča učence o pomembnosti globokega dihanja. Pokaže naj, da blagodejno delovanje dihalnih organov pomaga pri krvnem obtoku in s tem krepi celotni organizem, spodbuja tek, pomaga pri prebavi in prinaša zdrav miren spanec, pri tem pa ne samo da poživlja telo, marveč tudi um spravlja v dobro voljo in ga pomirja. Ko razloži pomen globokega dihanja, naj vztraja, da se tudi izvaja. Pokaže naj vaje, ki to podpirajo, in naj poskrbi, da se navada utrdi. Vz 176.1
Urjenje glasu ima pomembno mesto v telesni vzgoji, ker pomaga širiti in krepiti pljuča ter s tem preprečevati bolezen. Da si boste zagotovili pravilno in razločno branje in govorjenje, poskrbite, da trebušne mišice pomagajo globoko zajeti zrak in da dihalni organi ne bodo stisnjeni. Obremeniti je treba trebušne mišice, ne pa mišic v grlu. Tako lahko preprečimo utrujenost in resne bolezni grla in pljuč. Posebno pozornost je treba nameniti razločni, tekoči in pravilni izgovarjavi, ki ne sme biti prehitra. To ne bo le služilo dobremu zdravju, marveč bo tudi prispevalo k bolj prijetnemu in učinkovitemu učenčevemu delu. Vz 176.2
Pri poučevanju teh tem se nam ponuja sijajna priložnost pokazati tudi neumnost in škodljivost nošenja pretesne obleke in obutve ter vseh drugih navad, ki ovirajo življenjsko pomembne telesne poteke. Skoraj neskončni niz bolezni je posledica škodljivega načina oblačenja, zato so glede tega potrebna temeljita navodila. Učencem pojasnite, kako nevarno je dopustiti, da obleka obremeni boke ali stiska kateri koli telesni organ. Oblačila naj bodo takšna, da človek lahko prosto diha in brez težav vzdigne roke nad glavo. Če so pljuča stisnjena, to ovira ne le njihov razvoj, temveč tudi prebavo in krvni obtok ter slabi telo. Vse navade te vrste zmanjšujejo telesno in umsko moč ter tako ovirajo učenčevo napredovanje in pogosto onemogočajo uspeh. Vz 176.3
Resen učitelj naj pri poučevanju higiene izkoristi vse pri-ložnosti, da pokaže nujnost popolne čistoče vsega, kar nas obdaja. Poudariti je treba, da je vsakodnevno kopanje koristno pri spodbujanju zdravja in umske dejavnosti. Pozornost je treba posvetiti tudi sončni svetlobi in prezračevanju, higieni v spalnici in kuhinji. Učence naučite, da bodo zdrava spalnica, temeljito čista kuhinja, z zdravo in okusno pripravljeno hrano obložena miza pomagale zagotoviti srečo družine in spoštovanje vseh razumnih obiskovalcev bolj kakor vse drago pohištvo v dnevni sobi. Nauk, da je »življenje več kakor hrana in telo več kakor obleka«, (Lk 12,23) je enako pomemben danes, kakor je bil pred osemnajstimi stoletji, 2Knjiga je bila napisana leta 1903 ko ga je podal božanski Učitelj. Vz 177.1
Kdor se uči fiziologije, bi moral biti poučen, da njegov cilj ni le pridobiti znanje o dejstvih in načelih. Samo to se bo izkazalo za malo koristno. Lahko da razume pomen svežega zraka, njegova soba je morda dobro prezračena, toda če pljuč ne napolni pravilno, bo trpel za posledicami nepravilnega dihanja. Prav tako utegne razumeti nujnost čistoče in si priskrbi potrebna sredstva, toda vse bo zaman, če jih ne uporablja. Pri poučevanju teh načel je zelo potrebno tako prepričati učenca o njihovi pomembnosti, da jih bo vestno udejanjal. Vz 177.2
Božja beseda uporablja čudovit in nazoren simbol, da pokaže, kakšen odnos ima do našega telesa in kako velika je naša odgovornost, da ga ohranimo v najboljšem stanju: »Ali pa ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki prebiva v vas, ki ga imate od Boga, in niste sami svoji? Če kdo pokvari Božji tempelj, tega pogubi Bog, zakaj Božji tempelj je svet, kateri ste vi.« (1 Kor 6,19; 3,17) Vz 177.3
Učencem je treba vtisniti misel, da je telo tempelj, v katerem želi prebivati Bog, in da ga moramo ohraniti čistega - bivališče čistih in plemenitih misli. Ko bodo pri proučevanju fiziologije spoznali, da so zares tako čudovito ustvarjeni, (Ps 139,14) jih bo navdal občutek strahospoštovanja. Namesto da kvarijo delo Božjih rok, si bodo prizadevali narediti vse, kar je v njihovi moči, da izpolnijo Stvarnikov slavni načrt. Tako zanje poslušnost zakonom zdravja ne bo žrtev ali odrekanje, marveč to, kar v resnici je, neprecenljiva prednost in blagoslov. Vz 178.1