Jezus je prišel v Galilejo ter oznanjal Božji evangelij in govoril: »Čas je dopolnjen in Božje kraljestvo se je približalo. Spokorite se in verujte v evangelij!« (Mr 1,15 CHR) JZ 189.1
Mesijev prihod je bil najprej oznanjen v Judeji. Rojstvo nje-govega znanilca je bilo napovedano Zahariju, ko je opravljal svojo službo pri oltarju v jeruzalemskem templju. Na betlehemskih gričih so angeli oznanili Jezusovo rojstvo, v Jeruzalem pa so ga prišli poiskat modri. V templju sta Simeon in Ana pričala o nje-govem božanstvu. »Vsa judejska dežela in vsi Jeruzalemčani” (Mr 1,5) so slišali oznanjevanje Janeza Krstnika; odposlanci Velikega zbora so z množico vred poslušali njegovo pričevanje o Jezusu. V Judeji si je Kristus pridobil prve učence. Tam je preživel precejšen del svoje prve službe. Preblisk njegovega božanstva pri čiščenju templja, njegovi čudeži ozdravljenja in nauki Božje resnice iz nje-govih ust vse to je pričalo, da je Sin Večnega, kakor je po ozdra-vitvi v Betezdi izjavil pred Velikim zborom. JZ 189.2
Če bi izraelski voditelji sprejeli Kristusa, bi jih počastil s tem, da bi kot njegovi poslanci svetu odnesli evangelij. Njim je bila najprej dana priložnost postati glasniki Božjega kraljestva in milosti. Toda Izrael ni prepoznal časa, v katerem je bil obiskan. Zavist in nezaupljivost judovskih voditeljev sta se razvili v odprto sovraštvo, srce ljudstva pa se je odvrnilo od Jezusa. JZ 189.3
Veliki zbor je zavrgel Kristusovo sporočilo in ga je nameraval umoriti. Zato je Jezus zapustil Jeruzalem, duhovnike, tempelj, verske voditelje, ljudi, ki so bili poučeni o zakonu, in se obrnil k drugi skupini, da bi jim oznanil svoje sporočilo, in zbral takšne, ki bodo odnesli evangelij vsem narodom. JZ 189.4
Kakor so cerkvene oblasti v Kristusovem času zavrgle luč in življenje ljudi, tako ga je zavrgel vsak naslednji rod. Zgodovina Kristusovega umika iz Judeje se je vedno znova ponavljala. Ko so reformatorji oznanjali Božjo besedo, se niso nameravali ločiti od uradne cerkve, toda verski voditelji niso hoteli trpeti luči. Zato so bili njeni nosilci prisiljeni poiskati druge skupine ljudi, ki so hrepenele po resnici. V naših dneh malo teh, ki trdijo, da so sledilci reformatorjev, spodbuja njihov duh. Malo jih je, ki poslušajo Božji glas in so pripravljeni sprejeti resnico, ne glede na to, kako jim je predstavljena. Mnogokrat so ti, ki hodijo po stopinjah re-formatorjev, prisiljeni ločiti se od svojih ljubljenih cerkev, da bi lahko oznanjevali jasne nauke Božje besede. Mnogokrat so ljudje, ki iščejo luč, zaradi tega prisiljeni zapustiti cerkev svojih očetov, da bi lahko bili poslušni. JZ 190.1
Jeruzalemski rabini so Galilejce zaničevali kot robate in neizo-bražene, za Zveličarjevo delo pa so pomenili ugodnejše področje. Bili so bolj iskreni in pošteni; bili so manj podvrženi pobožnjaštvu. Njihov um je bil dovzetnejši za resnico. Jezus ni šel v Galilejo, ker bi si želel odmaknjenosti ali samote. Takrat je bila dežela gosto naseljena; v njej je bila precej večja mešanica pripadnikov drugih narodov kakor v Judeji. JZ 190.2
Ko je Jezus hodil, učeč in ozdravljajoč po Galileji, se je okrog njega zbrala velika množica ljudi iz mest in vasi. Mnogi so prišli celo iz Judeje in sosednjih pokrajin. Pogosto se je moral skriti pred ljudstvom. Navdušenje je tako zelo naraslo, da so bili potrebni previdnostni ukrepi, sicer bi se pri rimskih oblasteh utegnil pojaviti strah pred vstajo. Na svetu še nikoli poprej ni bilo takšnega obdobja. Nebesa so prišla k ljudem. Lačne in žejne duše, ki so čakale na Izraelovo rešitev, so se zdaj veselile milosti usmiljenega Zveličarja. JZ 190.3
Jedro Kristusovega oznanjevanja se je glasilo: »Čas je dopolnjen in Božje kraljestvo se je približalo. Spokorite se in verujte v evangelij!« (Mr 1,15 CHR) Evangeljsko sporočilo, ki ga je oznanjal sam Zveličar, je temeljilo na prerokovanjih. Čas, ki je bil po njegovih besedah dopolnjen, je zajemal časovno obdobje, ki ga je angel Gabriel oznanil Danielu: »Sedemdeset tednov je odrejenih za tvoje ljudstvo in za mesto tvoje svetosti: da preneha pregreha, se zapečati greh in se zadosti za krivdo; da se vpelje večna pravičnost, se potrdita videnje in prerok in da se mazili Presveto.” (Dan 9,24) En dan v prerokovanju pomeni eno leto. (4 Mz 14,34; Ezk 4,6) Sedemdeset tednov ali štiristo devetdeset dni je štiristo devetdeset let. Dana je izhodiščna točka za to časovno obdobje: »Vedi torej in razumi: Odkar izide povelje, da naj se obnovi in pozida Jeruzalem, do Maziljenca, Vojvode, bo sedem tednov in dvainšestdeset tednov,” (Dan 9,25 CHR) torej skupaj devetinšestdeset tednov ali štiristo triinosemdeset let. Povelje za obnovitev in pozidavo Jeruzalema je izdal perzijski kralj Artakserks Longiman (Ezr 6,14; 7,1.9) in je začel veljati jeseni leta pred našim štetjem. Od tega časa sega štiristo triinosemdeset let do leta 27 našega štetja. Po prerokovanju naj bi to časovno obdobje segalo do Mesija, Maziljenca. Leta 27 našega štetja je bil Jezus pri svojem krstu maziljen s Svetim Duhom in je kmalu zatem nastopil svojo službo. Odtlej se je oznanjalo sporočilo: »Čas je dopolnjen.« JZ 190.4
Angel je nadaljeval: »Z mnogimi utrdi zavezo za en teden (se-dem let).” (Dan 9,27) Sedem let po tem, ko je Zveličar začel svojo službo, se je moral evangelij oznanjati predvsem Judom; tri leta in pol ga je oznanjal sam Kristus, pozneje pa apostoli. »Na polovici tedna odpravi klavno in jedilno daritev.« (Dan 9,27) Spomladi leta 31 je bil Kristus darovan kot prava daritev na Golgoti. Zavesa v svetišču se je pretrgala, da bi nakazala, da sta prenehala svetost in pomen daritvene službe. Prišel je čas, da se prenehajo opravljati daritve na zemlji. JZ 191.1
Ta en teden sedem let se je končal leta 34 našega štetja. Takrat so Judje s kamnanjem Štefana dokončno zapečatili svoje zavračanje evangelija. Učenci so bili zaradi preganjanja razkro-pljeni, »in so hodili okrog, oznanjujoč besedo evangelija”. (Apd 8,4 CHR) Kmalu potem se je spreobrnil preganjalec Savel in postal apostol poganov Pavel. JZ 191.2
Čas za Kristusov prihod, njegovo maziljenje s Svetim Duhom, njegovo smrt in podajanje evangelija poganom je bil natančno določen. Judje so imeli prednost razumeti ta prerokovanja in pre-poznati njihovo izpolnitev v Jezusovem poslanstvu. Kristus je učencem poudaril pomembnost proučevanja prerokovanj. Sklical se je na Danielovo prerokovanje o njihovem času z besedami: »Kdor bere, naj razume.” (Mt 24, 15) Po svojem vstajenju je razlagal svojima učencema, kar je v vseh prerokih »napisano o njem«. (Lk 24,27) Po vseh prerokih je govoril sam Zveličar. »Kristusov Duh ... je bil v njih in je vnaprej pričeval o trpljenju, namenjenem Kristusu, in o poznejšem poveličanju.« (1 Pt 1,11) JZ 191.3
Angel Gabriel, ki je po svojem položaju prvi za Božjim Sinom, je Danielu prinesel božansko sporočilo. Kristus je poslal »svojega angela« Gabriela, da bi ljubljenemu Janezu razodel prihodnost. Blagoslov je izrečen njemu, »ki bere, in tistim, ki poslušajo besede tega prerokovanja in izpolnjujejo, kar je zapisano v njem”. (Raz 1,3) JZ 192.1
»Kajti Gospod Jahve ne stori ničesar, ne da bi razodel svoje skrivnosti svojim služabnikom, prerokom. Skrivne reči pripadajo Gospodu, našemu Bogu, kar pa je razodeto, je na veke za nas in za naše sinove.” (Am 3,7 CHR; 5 Mz 29,28) Bog nam je dal te resnice, njegov blagoslov pa bo spremljal vsakogar, ki z globokim spoštovanjem in molitvijo proučuje preroške spise. JZ 192.2
Kakor je sporočilo o prvem Kristusovem prihodu napovedalo kraljestvo njegove milosti, tako napoveduje sporočilo o njegovem drugem prihodu kraljestvo njegove slave. Drugo sporočilo temelji na preroški besedi prav tako kakor prvo. Angelove besede Danielu o zadnjih dneh bodo ljudje razumeli v času konca. V tem času bodo mnogi to preiskovali, »da se jim pomnoži spoznanje. Krivični bodo krivično ravnali. Nihče od krivičnih tega ne bo razumel, le razumni bodo razumeli.” (Dan 12,4.10) Sam Zveličar je napovedal znamenja svojega prihoda: »Kadar vidite, da se to godi, vedite, da je blizu Božje kraljestvo. Pazite pa nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja, in vas ta dan ne zadene iznenada kakor zanka. Bedite torej vsak čas in molite, da boste mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in stati pred Sinom človekovim.” (Lk 21,31.34.36 CHR) JZ 192.3
Dočakali smo obdobje, ki je bilo napovedano v teh besedilih. Prišel je čas konca, videnja prerokov so odpečatena, njihovi resni opomini pa opozarjajo na to, da je blizu prihod našega Gospoda v slavi. JZ 192.4
Judje so napačno razlagali in uporabili Božjo besedo, zato niso prepoznali časa svojega obiskanja. Leta, v katerih so jim služili Kristus in njegovi apostoli zadnja dragocena leta milosti za izvoljeni narod so preživeli v kovanju zarote za uničenje Gospodovih poslancev. Posvetno častihlepje jih je tako prevzelo, da jim je bilo brezuspešno ponujeno duhovno kraljestvo. Tako tudi danes kraljestvo tega sveta toliko zaposluje misli ljudi, da ne opazijo hitrega izpolnjevanja prerokovanj in znamenj o skorajšnjem prihodu Božjega kraljestva. JZ 193.1
»Vi, bratje, pa niste v temi, da bi vas ta dan presenetil kakor tat, saj ste vsi sinovi luči in sinovi dneva. Nismo sinovi noči in ne teme.” (1 Tes 5,4.5) Čeprav nam ni dano vedeti, ob kateri uri se bo vrnil naš Gospod, vendar lahko vemo, da je blizu. »Zato nikar ne spimo kakor drugi, ampak bodimo budni in trezni!” (1 Tes 5,6) JZ 193.2