Pri vseh stikih se moramo zavedati, da so v izkušnjah ljudi nekatera poglavja zapečatena pred pogledi smrtnikov. Na straneh spomina je zapisana žalostna zgodovina, ki je sveto varovana pred radovednimi očmi. Tam so zapisani dolgi boji s skušnjavami, mogoče s težavami v družinskem življenju, ki stalno slabijo pogum, zaupanje in vero. Nje, ki se v življenjskih bitkah bojujejo proti veliki premoči, lahko okrepimo in opogumimo z majhnimi pozornostmi, za katere zadošča samo prizadevanje iz ljubezni. Takšnim je krepek prisrčen stisk prijateljske roke vreden več kakor zlato ali srebro. Besede prijaznosti so tako dobrodošle kakor nasmeh angelov. KS 194.4
Mnogi se bojujejo z revščino, prisiljeni so trdo delati za majhno plačilo in si zmorejo zagotoviti samo najnujnejše življenjske potrebščine. Garanje in stradanje brez upanja na boljše jim bremena še otežujeta. Ko se pridružijo še bolečina in bolezen, je breme skoraj neznosno. Izčrpani in zatirani ne vedo, kam naj se obrnejo po pomoč. Sočustvujte z njimi in njihovimi preizkušnjami, srčnimi bolečinami in razočaranji. KS 194.5
To vam bo odprlo pot, da jim boste pomagali. Pripovedujte jim o Božjih obljubah, molite z njimi in zanje, navdihujte jih z upanjem. /MH, str. 158; ZDR, str. 98/ KS 195.1
Za mnoge je življenje boleč boj. Čutijo svoje pomanjkljivosti in so nesrečni ter brez vere. Menijo, da ni ničesar, za kar naj bi bili hvaležni. Prijazne besede, sočuten pogled in iz raz razumevanja bodo za mnoge, ki se trudijo in so osamljeni, kakor kozarec hladne vode za žejnega. Sočutna beseda in prijazno dejanje bosta dvignila breme, ki pritiska na utrujena pleča. Vsaka beseda ali dejanje nesebične prijaznosti sta izraz Kristusove ljubezni do izgubljenega človeštva. /MB, str. 23; MGB, str. 34/ KS 195.2