Pravilna nega sposobnosti govora je povezana z vsemi področji krščanskega delovanja. ... Navaditi bi se morali govoriti v prijetnem tonu in uporabljati čist in pravilen jezik ter prijazne in vljudne besede. KS 228.4
Vsak pridigar in učitelj bi se moral zavedati, da podaja sporočilo, ki zadeva večne koristi. Izgovorjena resnica jim bo sodila ob dnevu končnega obračuna. Pri nekaterih ljudeh bo način, s katerim je govorec podal sporočilo, določil, ali ga bodo sprejeli ali zavrnili. Potrudimo se torej besede podajati tako, da vplivajo na razum in delujejo na srce. Izgovarjati bi jih morali počasi, jasno in svečano, pa kljub temu z vso resnostjo, ki jo zahteva njihova pomembnost. /COL, str. 336; KP, str. 231/ KS 228.5
Ko skušate druge pritegniti v krog njegove ljubezni, naj vaš čist jezik, vaša nesebična služba in vaše veselo vedenje pričajo o moči njegove milosti. /MH, str. 156; ZDR, str. 97/ KS 229.1
Vsak kristjan je poklican oznaniti neizčrpne Kristusove zaklade, zato bi si moral prizadevati za popolnost pri izražanju. Božjo besedo bi moral predstaviti tako, da pri poslušalcih vzbudi zanimanje. Bog ne želi, da bi bila človeška orodja neotesana. Ni mu po volji, da človek zmanjša ali oslabi nebeški tok, ki skozenj teče v svet. /COL, str. 336; KP, str. 231/ Naučili se bodo biti potrpežljivi, dobrohotni, prijazni in ustrežljivi. Pokazali bodo pravo krščansko vljudnost, obenem pa se bodo zavedali, da Kristus, njihov spremljevalec, ne odobrava grobih, neprijaznih besed ali čustev. Njihove besede bodo neoporečne. Dar govora bodo imeli za dragocen talent, ki jim je bil dan za opravljanje vzvišene in svete naloge. /GW, str. 97/ KS 229.2