Božji delavci potrebujejo vero v Boga. Bog se zaveda njihovega truda. Ceni njihovo delo. Božanske sile sodelujejo s 234 tistimi, ki delajo z Bogom. Kadar mislimo, da Bog ne bo naredil tega, kar je rekel, in nima časa, da bi opazil svoje delavce, sramotimo svojega Stvarnika. /SW, 2. 8. 1904/ KS 239.1
Božji delavci potrebujejo močno vero. Okoliščine se lahko zdijo nevarne, vendar tudi po najtemnejši noči pride luč. KS 239.2
Moč tistih, ki z vero ljubijo Boga in mu služijo, se bo obnavljala dan za dnem. /GW, str. 262/ KS 239.3
Resnična vera je polna zanosa, neomajno načelna. Odlikuje jo trajnost namena, ki ga ne omajajo ne čas ne napori. /COL, str. 147; KP, str. 97/ KS 239.4
Krščansko življenje pogosto obdajajo nevarnosti, zato se zdi težko izpolniti dolžnost. Domišljija slika pretečo pogubo spredaj in sužnost ali smrt zadaj. Kljub temu Božji glas jasno pravi: »Pojdite naprej.” Ubogajmo ta ukaz, čeprav naše oči ne morejo predreti teme, okoli svojih nog pa čutimo hladne valove. Ovire, ki preprečujejo naš napredek, ne bodo nikoli izginile pred duhom obotavljanja in dvoma. Tisti, ki se obotavljajo ubogati, dokler ne izgine vsaka senca negotovosti in ni več nikakršnega tveganja za neuspeh ali poraz, sploh ne bodo nikoli ubogali. Nevera šepeta: »Počakajva, dokler ne bodo prepreke odstranjene in bova jasno videla pot.« Vera pa pogumno priganja naprej, vse upa in vse veruje. /PP, str. 290; OP, str. 212/ KS 239.5