Vrednost službe Bogu se meri z duhom, s katerim se opravlja, ne pa z dolžino časa, ki ga preživimo pri delu. /T IX, str. 74/ KS 272.3
Njihov uspeh pri napredovanju v duhovnem življenju je odvisen od uporabe darov, ki so jim zaupani. Njihova bodoča nagrada bo sorazmerna s tem, kako pošteno in resno služijo svojemu Učitelju. /RH, 1. 3. 1887/ KS 272.4
Gospod ima veliko delo, ki mora biti opravljeno. V prihodnjem življenju bo podaril največ tem, ki v sedanjem najbolj zvesto opravljajo svojo službo. /COL, str. 330; KP, str. 226/ Tisti, ki so prišli v vinograd ob enajsti uri, so bili hvaležni, da so dobili priložnost delati. Njihovo srce je bilo polno hvaležnosti njemu, ki jih je sprejel. Ko jim je ob koncu dneva hišni gospodar izplačal vsoto za celodnevno delo, so bili zelo presenečeni. Vedeli so, da si niso zaslužili takšnega plačila. Prijaznost, ki je sijala z delodajalčevega obraza, jih je napolnila z veseljem. Nikoli niso pozabili njegove dobrote in velikodušnega plačila. KS 272.5
Enako je z grešnikom, ki bo, zavedajoč se svoje nevredno sti, ob enajsti uri stopil v Gospodarjev vinograd. Čas njegove službe se zdi tako kratek, da ne bo pričakoval nikakršne nagrade, vesel bo že zaradi tega, da ga je bil Bog pripravljen sprejeti. Takšen služabnik bo delal s ponižnim in zaupljivim duhom, hvaležen za to prednost, da lahko sodeluje s Kristusom. Takšnega duha Bog z veseljem počasti. /COL, str. 397398; KP, str. 278-279/ KS 273.1