Videla sem vernike, ki se zavedajo svojih plemenitih spodbud, pobožnih čustev in svoje ljubezni do dobrih del, a kljub temu ničesar ne naredijo. V svoji zadovoljnosti si domišljajo, da zmorejo narediti in tudi bi naredili veliko in dobro delo, če bi imeli priložnost ali če bi bile razmere ugodnejše; vendar čakajo na priložnost. Zaničujejo ozkosrčnega duha bednih skopuhov, ki z nejevoljo dajejo majhno miloščino siromašnim. Vidijo, da ti živijo samo zase, da niso pripravljeni prostovoljno delati dobro drugim in jih blagosloviti s sredstvi, ki so jim zaupana, da bi jih uporabili, ne pa zlorabili ali pustili, da zarjavijo ali ležijo zakopana v zemlji. Tisti, ki se vdajo skopuštvu in sebičnosti, so odgovorni za svoja dela in za darove, ki jo jih zlorabili. Vendar so še bolj odgovorni tisti, ki so nagnjeni k dobrodelnosti in po naravi hitro razlikujejo duhovne reči. vendar ostanejo nedejavni, ker čakajo na priložnosti, za katere menijo, da še niso nastopile; pri vsem tem pa primerjajo svojo pripravljenost za delo s pripravljenostjo skopuhov ter menijo, da so na boljšem kakor njihovi ozkosrčni sosedje. Takšni slepijo sami sebe. Gole odlike, ki jih ne uporabljajo, samo povečajo njihovo odgovornost. Če ne razvijajo talentov, ki jim jih je dal Gospodar, ni njihov položaj nič boljši kakor položaj njihovih sosedov, katerih ravnanje tako zaničujejo. Njim bo rečeno: »Poznate voljo svojega Gospoda, pa je ne izvršujete.” /T II, str. 250-251/ KS 37.4
Satanska smrtonosna otopelost KS 38.1
Božje ljudstvo mora sprejeti svarila in prepoznati znamenja časov. Znamenja Kristusovega prihoda so preveč jasna, da bi podvomili o njih; zaradi tega mora biti vsak, ki veruje v resnico, živi pridigar. Bog poziva vse, kakor pridigarje tako tudi vernike, da se zbudijo. Vsa nebesa so na nogah. Prizori zgodovine te zemlje se hitro zaključujejo. Živimo sredi nevarnosti zadnjih dni. Še večje nevarnosti so pred nami, mi pa kljub temu nismo budni. To je strašna nedejavnost in pomanjkanje gorečnosti za Božje delo. Ta smrtonosna otopelost prihaja od Satana. /T I, str. 260-261/ KS 38.2
Nevera obdaja naše cerkve kakor smrtno zagrinjalo, ker ne uporabljajo darov, ki jim jih je dal Bog, da bi prinašali luč tistim, ki ne poznajo dragocene resnice. Gospod čaka na spokorjene ljudi, ki se veselijo luč resnice oznaniti drugim. /GCB, 1893, str. 133/ KS 38.3
Satan si sedaj prizadeva zadržati Božje ljudstvo v nedejavnem stanju in ga odvrniti od širjenja resnice, da bi se na koncu izkazalo prelahko. (Dan 5,27) /T I, str. 260/ KS 38.4
Ljudje so v nevarnosti. Množice propadajo. Toda kako zelo malo tako imenovanih Kristusovih sledilcev čuti odgovornost zanje. Usoda sveta visi na nitki, ampak to komaj gane tiste, ki trdijo, da verujejo v najbolj daljnosežno resnico, ki je bila kdaj dana smrtnikom. Opazno je veliko pomanjkanje ljubezni, ki je Kristusa napeljala, da je zapustil nebeški dom in nase prevzel človeško naravo, da bi kot človek pristopil človeku in ga pritegnil k Bogu. Božje ljudstvo sta zajeli neobčutljivost in ohromljenost, ki mu onemogočata razumeti sedanjo dolžnost. /COL, str. 303; KP, str. 209/ KS 39.1
Satan izkorišča najmanjšo, zaspano nedejavnost teh, ki trdijo, da so kristjani, da okrepi svoje moči in pridobi ljudi na svojo stran. Mnogi, ki mislijo, da so na Kristusovi strani, čeprav zanj ne opravljajo nobenega dela, v resnici omogočajo sovražniku, da zavzame območje in si tako pridobi prednost. S tem ko niso pripravljeni marljivo delati za Učitelja in ne opravljajo dolžnosti ter ne govorijo o Kristusu, dovolijo Satanu, da si pridobi nadzor nad ljudmi, ki bi jih sicer lahko pridobili za Kristusa. /COL, str. 280; KP, str. 190/ KS 39.2
Med proučevanjem Svetega pisma sem vznemirjena za Božji Izrael v teh poslednjih dneh. Prejel je opozorilo, naj zapusti malikovalstvo. Bojim se, da spi in se je tako prilagodil svetu, da bo težko razločiti med tistimi, ki služijo Bogu, in tistimi, ki mu ne služijo. Razlika med Kristusom in njegovim ljudstvom se povečuje, med njim in svetom pa se zmanjšuje. Značilnosti, po katerih se Kristusovi sledilci razlikujejo od sveta, so skoraj izginile. Ravnajo se po gnusobah okoliških narodov, kakor so se starodavni Izraelci. /T I, str. 277/ KS 39.3