Cerkvi podajam resno izjavo, da niti eden izmed dvajsetih, ki so zapisani v cerkvenih knjigah, ni pripravljen za konec svojega življenja na zemlji in tako resnično brez Boga in brez upanja živi na svetu kakor običajen grešnik. (Ef 2,12) Trdijo, da služijo Bogu, vendar bolj vneto služijo mamonu. Takšna polovična služba pomeni neprestano tajitev Kristusa namesto priznavanja. Tako so mnogi v cerkev prinesli svojega nepokornega in neotesanega duha. Njihov duhovni čut je izprijen zaradi njihove nemoralne in ponižujoče pokvarjenosti; podobni so svetu v duhu, srcu in namenih, ker so se prilagodili njegovim poltenim navadam; njihovo hlinjeno krščansko življenje je popolna prevara. Živijo kot grešniki, medtem ko trdijo, da so kristjani! Tisti, ki se imajo za kristjane in priznajo Kristusa, bodo šli iz njihove srede, ne bodo se dotikali nečistega in bodo ločeni.... KS 42.1
Odlagam pero in molim, da Gospod dahne življenje v svoje odpadlo ljudstvo, ki je kakor suhe kosti. Konec je blizu, približuje se nam tako skrivno, tako neopazno in tiho kakor pridušeni koraki tatu, da bi presenetil speče čuvaje in nepripravljene. Gospod naj dobrohotno pošlje Svetega Duha v srce tistih, ki živijo brez skrbi, da ne bi več spali kakor drugi, temveč bi bili budni in trezni. (2 Tes 5,6) /GCB, 4. 2. 1893, str. 132-133/ KS 42.2