Bratje in sestre v veri, ali ste se kdaj vprašali: »Ali sem varuh svojega brata?« Če trdite, da ste Božji otroci, ste varuhi svojih bratov. Gospod ima cerkev za odgovorno za duše tistih, ki bi jim lahko pomagala do zveličanja. /HS, str. 291/ KS 15.3
Zveličar je dal svoje dragoceno življenje, da bi ustanovil cerkev, ki je zmožna skrbeti za trpeče, žalostne in skušane. Skupnost vernih je lahko siromašna, neizobražena in neznana, toda po Kristusu lahko opravlja delo v domu, soseščini in celo v oddaljenih krajih, sadovi tega pa bodo daljnosežni kakor večnost. /MH, str. 106; ZDR, str. 60/ KS 15.4
Čeprav je cerkev lahko videti še tako slabotna in nepopolna, ji Bog na poseben način posveča svojo največjo pozornost. Cerkev je gledališki oder njegove milosti, na katerem z veseljem kaže svojo moč za spreminjanje src. /AA, str. 12; DAp, str. 11/ KS 15.5
Nekdo mora izpolniti nalogo, ki nam jo je zaupal Kristus; nekdo mora nadaljevati delo, ki ga je začel na zemlji; ta prednost je bila zaupana cerkvi. Ustanovljena je bila s tem namenom. Zakaj potemtakem verniki ne sprejmejo te odgovornosti? /T VI, str. 295/ KS 16.1
Bog zahteva, da cerkev prevzame dolžnost, ki ji je določena: dvigniti mora prapor resnične obnove na svojem področju, usposobljenim in izkušenim delavcem pa dovoliti, da odidejo na nova področja. /T VI, str. 292/ KS 16.2
Solunski verniki so bili pravi misijonarji.... Predstavljena resnica je osvajala srca, in število vernikov je raslo. /AA, str. 256; DAp, str. 163/ KS 16.3
S posvetitvijo dvanajsterih je bil storjen prvi korak pri or-ganiziranju cerkve, ki je po Kristusovem odhodu nadaljevala njegovo delo na zemlji. /AA, str. 18; DAp, str. 15/ KS 16.4
Božja cerkev je preddverje svetega življenja, ki je napolnjeno z različnimi darovi in obdarjeno s Svetim Duhom. Verniki lahko najdejo svojo srečo v sreči njih, katerim pomagajo in prinašajo blagoslov. Gospod namerava po svoji cerkvi opraviti čudovito delo in s tem poveličati svoje ime. /AA, str. 12-13; DAp, str. 11/ KS 16.5
Naše delo je jasno zasnovano v Božji besedi. Kristjan se mora združiti s kristjanom, cerkev s cerkvijo, človeško orodje mora sodelovati z božanskim, vsak napor se mora podrediti Svetemu Duhu, vse to pa mora biti združeno pri oznanjevanju dobre novice o Božji milosti svetu. /GCB, 28. 2. 1893, str. 421/ Naše cerkve morajo sodelovati pri delu duhovnega oranja z upanjem na prihodnjo žetev.... Zemlja je trda, toda neobdelano zemljišče mora biti zorano, seme pravičnosti pa posejano. Učitelji, ki vas Bog ljubi, ne ustavljajte se, kakor da bi dvomili o tem, ali naj nadaljujete delo, ki bo napredovalo le, če bo opravljeno. /T VI, str. 420/ KS 16.6
Cerkev je Božje izvoljeno orodje za reševanje ljudi. Ustanovljena je za službo, njeno poslanstvo pa je oznaniti evangelij svetu. Bog je imel že od samega začetka načrt, da po svoji cerkvi razodene svetu svojo polnost in obilost. Verniki, ki jih je Bog »poklical iz teme v svojo čudovito luč”, (1 Pt 2,9) morajo odsevati njegovo slavo. /AA, str. 9; DAp, str. 9/ KS 16.7
Nobena cerkev naj ne misli, da je premajhna, da bi širila vpliv in služila v velikem delu za ta čas. KS 17.1
Bratje, pojdite na delo. Božje posebne naklonjenosti ne bodo deležna samo velika srečanja pod šotori, shodi in zborovanja; najskromnejša prizadevanja iz nesebične ljubezni bodo kronana z njegovimi blagoslovi in prejela veliko nagrado. Delajte, kar lahko, Bog pa bo povečal vaše sposobnosti. /RH, 13. 5. 1888/ KS 17.2