Kristusovo delo je bilo večinoma sestavljeno iz osebnih pogovorov. Zelo je cenil navzočnost enega samega poslušalca. Ta je novico, ki jo je prejel, oznanil tisočim. /T VI, str. 115/ KS 120.4
Bil je utrujen in izčrpan, vendar ni zamudil priložnosti, da je govoril ženski, čeprav je bila tujka, ločena od Izraela in je očitno grešila. /DA, str. 194; JŽ, str. 157/ KS 120.5
Zveličar ni čakal, da bi se zbrala množica. Mnogokrat je svoje nauke začel podajati malemu številu ljudi, ki so se zbrali okrog njega, potem pa so se mimoidoči drug za drugim ustavili, da bi poslušali Božje besede po Učitelju, ki ga je Bog poslal. Kdor dela za Kristusa, ne sme misliti, da mu ni treba z enakim navdušenjem govoriti malemu številu poslušalcev, kakor govori velikemu. Morda sporočilo posluša ena sama oseba, toda kdo lahko reče, do kod bo segel njen vpliv? Celo učencem se je zdelo brez pomena, da Zveličar posveča čas Samarijanki. Toda On je z njo razpravljal resneje in zgovorneje kakor s kralji, člani Velikega zbora ali velikimi duhovniki. Nauki, ki jih je podal njej, se bodo ponavljali v najbolj oddaljenih krajih zemlje. /DA, str. 194; JŽ, str. 158/ KS 121.1