Cerkev zaživi, ko neki posameznik iskreno teži po Božjih blagoslovih. Ker je lačen in žejen Boga ter prosi z vero, ne ostane praznih rok. Resno se poda na delo in se zaveda svoje popolne odvisnosti od Gospoda. Zaradi njegovega vpliva se prebudijo tudi drugi verniki in iščejo enak blagoslov. V njihovem srcu nastane obdobje poživitve. (Apd 3,19) Obsežno delo ne bo zanemarjeno. Veliki načrti bodo izvršeni pravi čas. Osebni napori ter zanimanje za vaše prijatelje in sosede bodo dosegli veliko več, kakor se da oceniti. Zaradi zanemarjanja tega dela propadajo ljudje, za katere je umrl Kristus. KS 125.1
Golgota priča o neskončni vrednosti vsakega človeka. En človek, ki je pridobljen za resnico, bo sredstvo za pridobitev drugih. Posledica tega bo neprestano rastoč blagoslov in rešitev. Vaše delo lahko ljudem naredi veliko več dobrega, kakor velika srečanja, kjer primanjkuje osebnih prizadevanj. KS 125.2
Ko je vključeno oboje, lahko z Božjim blagoslovom izpopolnimo svoje delo. Če opravljamo samo en del, naj bo to osebno delo razlaganja Božje besede po domovih, osebni pozivi in pogovor z družinskimi člani, ne o manj pomembnih stvareh, marveč o velikih resnicah odrešenja. Naj vidijo, da je vaše srce obremenjeno z reševanjem ljudi. /RH, 13. 3. 1888/ KS 125.3