»Kdor prikriva svoje pregrehe, nima sreče, kdor pa jih prizna in jih opusti, doseže usmiljenje.« (Pregovori 28,13) 10 PhK14 40.1
10 Pogoji za pridobitev Božje milosti so preprosti, pravični in razumni. Gospod ne zahteva od nas izpostavljanja mukam, da bi nam lahko odpustil grehe. Niso nam potrebna dolga in naporna romanja ali mučna pokora, da bi priporočili svojo dušo nebeškemu Bogu ali se spokorili za prestopek. Vsakdo, ki prizna in opusti svoj greh, bo dosegel milost. PhK14 40.2
Apostol pravi: »Izpovedujte grehe drug drugemu in molite drug za drugega, da boste ozdravljeni.« (Jakob 5,16) Priznajte svoje grehe Bogu, ki vam edini lahko od-pusti, svoje prestopke pa drug drugemu. Če ste užalili svojega prijatelja ali soseda, mu morate priznati svojo napako, njegova dolžnost pa je, da vam rad odpusti. Potem morate prositi za od puščanje Boga, ker brat, ki ste ga ranili, pripada Bogu,. in ko ste se pregrešili zoper brata, ste se pregrešili tudi zoper njegovega Stvarnika in Odrešenika. Tak primer bo podan edinemu pravemu posredniku, našemu velikemu Duhovniku, ki je bil »preizkušan v vsem kakor mi, vendar brez greha«, in je zmožen »sočustvovati z našimi slabostmi« (Hebrejcem 4,15) in nas očistiti vsakršne krivde. PhK14 40.3
Tisti, ki še niso ponižali svojega srca pred Bogom s priznanjem svoje krivde, niso izpolnili niti prvega 38 pogoja, da bi bili sprejeti. Če nismo izkusili tega spokorjenja, ki se ga ni kesati, in še nismo s pravo srčno ponižnostjo in potrtim duhom priznali svojih grehov, zgražajoč se nad svojo krivičnostjo, še nismo resnično PhK14 41.1