Loading...
Larger font
Smaller font
Copy
Print
Contents
Maraṅ TAPAM - Contents
  • Results
  • Related
  • Featured
No results found for: "".
  • Weighted Relevancy
  • Content Sequence
  • Relevancy
  • Earliest First
  • Latest First
    Larger font
    Smaller font
    Copy
    Print
    Contents

    PATH - 12
    JISU MẠSI REN CELAḱO

    Ạḍi dilgạriạ salaḱ cela ko do Jisu ko krus kede are jiwet́́ beṛet́́ en reaḱ porcar ko chop ena. Onko do rugi koko bes ket́́ koa. mit́́ ṭen joṅomkhon ledha hoṛ hõko bes kedea. Ar onko sãote don at́e Isor Baba ye sarhao kedea, ar onko são teye dãṛã baṛa keda. Noa khobor do beṛhaet́e pasnao ena. Noa hahaṛa reaḱ bisoe kạmi ńel te ạḍI hoṛ ko do ko bhaṛo caba ena.MT 67.1

    Jisu ye goć’ en tayom Maraṅ naeke ko doko hudis leda je nit do ar jahan lekanaḱ hahaṛa kạimiko baṅ hoe baṛa lenkhan, ńeńel reaḱ sạria do komoḱ taḱoa ar hoṛ kodo aḱoaḱ mare cal rege ko heć ruạṛoḱa. menkhan unrege cela kodo hahaṛawaḱ kạmi ko ehop keda, ar hoṛ ko do hahaṛa kat́e arhõ onko seć hijuḱ ko ehop ena. Jisu ma ko krus lede, ar uni ren cela ko ma hahaṛawaḱ kạmi kan ge oka khon noṅkan dạṛe do ko ńam keda? onko aḱ hudis leka ma Jisuaḱ jiwet́́ okte rege daṛe do tãhẽ kana uniaḱ goć’ taenom do sańam dạṛe ge cabaḱa. Palras do onkoaḱ mon subae baḍae keda. Uni doe met́at́́ koa. E Israel ren hoṛ ko caḱpe hahaṛaḱ kana noa reań do? se caḱpe beńget́́ uric ạliń kana, apnar dạṛe se apnaraḱ Isor bhokti te ńui liń taṛam oco aḱade leka? Abraham ren Isor ar Isahaḱ ren Isor ar jaḱob ren Isor, aboren hapṛam koren Isor ge ać ren guti Jisui ṭhonok oco aḱadea, one okoe ape pe sumjhạu kede ar Pilat́e samaṅ repe baṅ kedc uni do aṛaḱ kae lạgit́́e nitlet́́ rehõ, uni goć khone beṛet́́ kedea ar ale do uniaḱ goha le emoḱ kana. Pat́ras doe met́at́́ koa je uni do Jisu reye pat́iạu ente uni okoe ledha geye ṭahe kan doe bes kedea.MT 67.2

    Maraṅ naeke ar murubi kodo noa kat́ha baṅ ańjom sạria let́́ koa. Onko do celaḱoko saṕ ket́́ kote hajot reko doho ket́́ koa. Menkhan cela koaḱ noa kat́ha te hajar ke hajar hoṛko jiwet́́ beṛet́́ ar serma teye calao en reaḱ pạtiạu kat́e mon ko ạcur ket́ laḱoa. Noale Maraṅ naeke ar murubikodo ạḍI ko bhabna ena. Onko ma Jisuko krus lede ar paseć onko upar teko julusa, menkhan nit ma ona khon hõ ạḍi bạṛić ge hoe idiḱ kan. Nit ma celaḱo Jisu ko goć ledea reaḱ dos hõ ko lade aḱo kan. Baḱo baḍae leda je noa raṅgao do tinạk’ lahat́e calaḱa, hoṛko do Cet́́ leka bo beohar aḱoa. Noa ko hudis teko unum caba ena. Alga tege Jisu ren Cela ko hõko goć oco koḱa, Menkhan hoṛko ṭhen khon dhiri te tirí ocoḱ’ hõ ko botoroḱ kan tahẽkana ona iat́e thirgeko tạhẽ ena. Onko do aḱoaḱ bạisi re celaḱo ko hoho at́ koa. okoe ko Jisu goje reaḱ ko aṅdoṛ let́́ onko hõ onḍe ko tãhẽ kana. Pat́ras tin re Jisu ye baṅ lede, unre onḍe hoṛko hõ ko tahẽ kana. Onko do Pat́ras ko dhamkao kea menkhan nit́ ma bać botoroḱ kan Nit ma Jisu waḱe sarhao et́́ kan. Pahil te ma botaroḱ hoṛ leka Jisu ye baṅ lede. Mon aćurcn tae te nit ma Sahase uduḱ keda are met́at́ koa, One uni ape kruslede ar okoe Isor do goć ko khone beṛet́́ kede, uni hotet́ege nui hoṛ do ape samaṅ re boge aḱane teńgo aḱana. Uni kan geae dhiri do okaṭaḱ ape oṛaḱ beḱnao kope nihạt gidi kat́́, onage konać reaḱ asolaḱ do hoe aḱana. “Ar eṭaḱ’ jãhãe rc baṅcao do bạnuḱ anań, ente et́aḱ ńutum hõ bạnuḱ aneć Serrna lạtar re, Manwa ko tala re em aḱan aḱ, one onat́e bo baṅcaoḱ.MT 68.1

    Pat́ras ar Johonaḱ noa gohat́e hoṛko do ko hahaṛa ena. Jisu sãote tahẽ tahẽ te ạkil ko ńam aḱada, ente tin re Jisu ko Krus lede unre uni do ạḍi bin bat́ao ar nindhạne tahẽ kańte noko hõ uniaḱ cali onkage hoe en taḱoa . Jisu do aćaḱ ạḍi bhabna met́́ hã te Pat́ras seće koyok leda ona do uni lạgit́́ te dantao ge tahẽ kana. Ar nil do Pat́ras sahas salaḱ uniaḱ gohae emoḱ kana. Jisu ye aṅgoć kede te uni doe bhoṛ adea ar onaiạte sonot at́ma reaḱ bhoṛ hõe ńamkeda.MT 69.1

    Maraṅ naeke do cela koe ye hirkha wat́́ koa ar ona do bae sodor leda ar onko do bạisi khone oḍok kaḱ koa ar aḱo aḱo ko mepenena je cet́́ ko cekaya mente. Noko ma ente ạḍi Maṛaṅaḱ ge ko kạmi akat́́ ar Jerusalam beṛhae te noa do ko baḍae aḱana ar abo do cet́́ hõ babo ceka daṛeaḱa. Noko do noa bhage sombad pasnao te do ko botorok kan tahẽ kana. Judi noa sombad pasnao len khan aboaḱ hok hõ cabaḱa ar abo do khuniạ ho bo ńumogoḱa. Ona Iạte onko do ḍanṭao kat́e kol got́ kaḱo ge bes do ko bujhạu keda. Ar dantạo kat́e ko met́al koa je Jisu aḱ ńutumtc hoṛko do cet́ ge alope lại aḱoa ar baṅ khan le goć pea. Menkhan pat́ras do at́ at́eye met́at́́ koa je ale do cet́ kole ńel aḱada ar le ańjom aḱada onaḱo lại begor do bale tãhẽ daṛeaḱa.MT 69.2

    Jisuaḱ hok ńam kat́e celaḱodo ruạḱ kan hoṛko din hiloḱ ko boge et́ ko kan tahẽ kana. Maraṅ naeke ar murubiko ar sậotcnko do noa kat́ha teko aḱbaḱao caba ena. Hajar ke hajar hoṛko uni krus lede are jiwet́́ beṛet́́ aḱan ar serma teye sen aḱan Jisu re pạtiạu kat́e cela ko hoe idiḱ kan tahẽkana. Onko do noa pasnaoḱ kan kat́ha bond lạgit́́ te celaḱo jchel rc bhoṛao ko chop keda. Noa ko kạmi ńel te soet́an ar uni ren bạṛić dut ko do ạḍI ko rạskạ ena. Menkhan Isor ren dul ko hõ jehel re sen kat́e onḍe naḱ duạr ko jhić kat́e onko ko baṅcao et́ ko kan tãhẽkana. ar onkoaḱ baron kat́e rehõ mandir re sen kat́e ko porcar et́́ kan lãhẽkana. Maraṅ sabha re jehel khon agu ko met́at́́ koa. Menkhan jehel duạrma jhić ge tahẽkan arondc bhitri re ma baḱo ńam let́́ koa. Onko do naeke ar murubi ko ṭhen heć kat́e ko lại at́́ koa je ale ma khirki ar duạr ko ma ạḍI bes te le siń leda, ar pahradar hoṛ hõ ko tahẽ kan gea, enhõ duạr le jhić ket́́ khan bhitri re okoe ge baḱo tahẽkana. Ona jokheć ge mit́́ hoṛ onko ṭhenc heć got́ ena are lại at́ koa je okoe ko pe bond let́́ ko onko ma mạndir reko porcar et́́ kan. Tobe onko ren subedar do ać ren kạmiyạko let́e onko ṭhene heć ena ar Maraṅ naeke doe kuli ket́́ koa, ale dole baron let́́ pea je Jisuaḱ” ńutum do alope lại baṛaya ar ńelpe ape do goṭa Jisrusalem ar adepase ren ko ṭhen apeaḱ ce cet́́ aḱ pe porcar keda ar ale do Jisu le goć kede rcaḱ dos kope lade ale kana.MT 70.1

    Onko maḱo eḱṛe hoṛkan. Isor khon bạṛtige hoṛko ṭhen khon sarhao ko khojok” kantahẽ kana. Onkoaḱ mone do keṭec get́a koa. Cela ko do Maraṅ hahaṛa ko kạmi ket́́ te ạḍi ko monduk ena. Onko do ko baḍae kan tahẽkana je judi cela ko do Jisuaḱ goć ocoḱ ar jiwet́́ beṛet́́ ar sermat́eye calaoen reaḱ kạhni ko lại baṛae khan onko do khuniạhi ko sabitoḱa onko do Jisuko goć kede reaḱ jimạ ar uniaḱ mayam aḱo ar aḱo ren gidrạ ko cet́an hat́ao do baḱo khoj kana ente pạhil te ma ko men let́ gea. Cela ko do bin botor at́e ko menkeda je ale do manwa khon bạṛti do Isoraḱ kat́ha ge le ańjoma.MT 71.1

    Pat́ras doe met́at́́ koa. Ale ren hapṛam koren Isor okoe do krus repe goć kede doe jiwet́́ beṛet́́ aḱan. Uni do Isor mạhima salaḱ aćalć jojomti seć reye duruṕ aḱade raj hopon ar babańcaoić e doho aḱadea. Israel ko monko aćur ar kại ikạ kat́a ko lạgit́́ hõ. Ale do goha le ernok kana ar sonot at́ma ko ńameda okoe Isoṛaḱ kat́ha leka ko ca laḱ’ kana. Unre onko gogoć ko do ạḍi ko raṅgao ena. Onko celaḱo goć kat́e aḱoaḱti mayam te peṛej ko menleda. Tin re nokaḱoko hudis et́́ kan tahẽkana unrege serma khon dut heć kat́e gamelial ṭhen khone roṛ oco keda ar uni doe solho at́ koa jc noaḱodo cet́́ ge alope cekaya. Judi noa do manwa seć khon kana tobc ać tege cabaḱa ar Judi Isor seć khon. Ko kạmikan khan aboaḱ rokao do ạuṛiaḱ gea. bạṛić dut ko ar soet́an doekhoj kan tãhẽ kana je cela ko do gujjuḱ sạjại ko ńam. menkhan Isor do aćren dut ko kol kat́e aḱo ren mit́́ ṭen hoṛ ge ona bạṛić kạmi kodoe baron ket́́ koa.MT 71.2

    Apostoł koaḱ kạmi do baṅ purạu aḱan tahẽ kana. Onko do Raja ko samaṅ rchõ Jisu bisoe te cecet́́ ko ńel let́́ arko ańjom let́́ ona reaḱ goha emoḱ ko goṭa aḱada. Apostoł koko aṛaḱ ko pạhil do ko dal baṛa ket́́ koajemon uni ńutum te alo ko parcar baṛae. Isor ko Mạhima at́e onḍe bạisi khon do ko odoḱ calao ena ar ko rạska ena entet́́ Jisu lạgit́́ duk ko sahao keda. Mạnder re sen kat́e ko porcarkeda. ar Jaha reko hohoat́́ ko onḍe senkat́e aḱoaḱ mansubạ ko purạu keda. Isoraḱ kat́ha do bar doboṛ hara idi ena. Soet́an do romi ren pahradar ko eṛe roṛoṛ koe met́at́́ koa je ale dole jạpit́ akat́́ tahẽ kana unrege ko kombṛo idi kedea.MT 72.1

    Noa eṛe roṛ teko bujhạu keda je sạriaḱ do bon okoya. Menkhan Jisu ye Jiwet́ beṛeṛ en reaḱ goha do bir re sańgel lagao en leka pasnao ena. Jisuaḱ ńutum te hahaṛawaḱ kạmi ko hoe idiena. Manwa hopon goje Jokheć do uniaḱ mayam reaḱ Jimado aḱo ar aḱo ren gidrạ re hat́ao ko men leda. Nitoḱ do cela ko hote te dil salaḱ onko re ladeaḱo ko ehop keda.MT 72.2

    Ar iń ńel keda je Isor ren dut ko do oka kạmi końam akat́́ je cela ko do okaṭaḱ sạriaḱ ko porcaret́́ kan, ona do guṭ cet́an guṭ hạbić tahen reaḱ ńeloḱ kana. Onkoaḱ hudis kodo sambaṛao te dohoe hoyoḱa. Okoe Apostoł Jisuaḱ Jiwet́́ beṛet́́ ar serma te calaoḱ reaḱ goha ko emet́́, onko redo sonot at́ma Menaḱa. Uni ge noko do noa sạriaḱ Israel koaḱ as ko porcar lạgit́ daṛe ye emat́ koa. Joto ko Babaṅcaoić Jisu reko nojor akat́ aḱoaḱ” jion reaḱ daṛe cm kat́e hoṛe uduḱ at́́ koa ar ona re calaḱ lạgit́́ ko ehoṕ ena, noa buj kat́e je as do noa moto kań gea mente. Jisuaḱ ạkil ar uniaḱ buj iń ńel keda tin re uni do aćren calaḱo aćaḱ kạmi purạu lạgit́́ dạṛe ye emat́ koa, Onko do soet́anaḱ kạmi birudte daṛe ko ńamkeda. Onko do Jisuaḱ’ n’utum le cinhaḱo ar hahaṛawaḱ kạmi ko kạmi keda ar okoe ko ko baṅ lede ar baṛić hoṛ ko ṭhene goć oco en onko ṭhen Mahima ye Sodor keda. Jisuwaḱ gujuḱ ar Jiwet́́ beṛedoḱ okte mit́́ tenMạhima Jhalkao lena ar sạriaḱ ko sodor enaje Jisukan geać dhaṛti ren Babaṅcaoić do.MT 73.1

    Parhao lągit - Apostol kạmi 3,4 Haṭiń.MT 73.2

    Larger font
    Smaller font
    Copy
    Print
    Contents