PATH - 15
JIHUDI KO DO PAULUS GOJE REAḰ KO GOTA KET́A

Maraṅ Naeke ar murubiko do paulusaḱ’ hoe enaḱ rcaḱ kahni ko ańjom kat́e hoṛ kore bhijauk ko ńel ket́ khan mone re ạḍi raṅgaote ko pereć ena argoje reaḱ ko goṭa keda. Onko doko ńel keda je ạḍI haharawaḱ kạmi kat́e ạḍI hoṛ ko aḱoaḱ ari cali ko bạgi at́ kana. Onko do Jisu ren gogoć hoṛko dusiḱ kana. Onale ạḍI geko raṅgao ena. Onko do bạisi reko goṭa keda je uni cekayc hoyoḱ tabona jemon hoṛ ko uniaḱ do alo ho ańjomtae. Onko do mit́́ ṭen upại ko ńaḱeda Onado noage je bon goć giḍI kaya onkoaḱ mon suba do Isor doe badać kan tahẽkana. Ona iạte uni do ać ren serma dut ko uni baṅcaoe lạgit́́ e kol ket́ koa jemon pạulus do Jisu reaḱ ńutum te duk sahao kat́e rehõ aćaḱ kạmi doe purau.MT 80.1

Paulus doko lại adca je hoṛ kodo goć me ko goṭa aḱada. Soet́an do bepatiar Jihudi koe ạyur ket́koa je tiń re pạulus do Demiskas sohoṛ seće odo koḱa un jokheć ge gojepe ar ona iạte siń ńinda sohoṛ reaḱ phaṭok ṭhen doko tãṛãḱ aḱan tahẽ kana. Menkhan celaḱo do uni paulus do ninda oklc mit́́ teć khać laḱ re duruṕ oco kat́e baber te paćri bahre ko parom kadea. Uni baḱo goć daṛe ade teko lajao ena ar soelanaḱ kami do baṅ hoelena. Paulus do cela ko ṭhen ńapamoḱ Jerusalem teye sen ena. menkhan onko doko boloraekan tahẽkana. Onko do baḱo patiạuḱ kan tahẽkana je uni hõ Jisu ren cela ye hoe aḱan mente. Dcmeskas redo uni goje lạgit́ ko sendra baṛa ede kan tahẽ kana. Ona iạte uni ren boeha Jerusalem re ńapamoḱ do baṅ ko khoj kan tahẽkana, menkhan Barnabos do cela ko ṭhene ạgu kedea are lại ạt́ ko je cet́ leka Jisu doe ńam kedea mente. Ina tayom do uni Jisu ńutum do ạḍi sahas teye porcar keda.MT 80.2

Soet́an do Paulus goje lạgit́ te Jihudi koe uskuret́ ko tahẽkana unre Jisu do paulus ondc khon calaḱe met́adea. trinre eṭaḱ nagrahareye porcar keda ar hahaṛawaḱ koekạmi keda uni re ạḍI hoṛko Jisu reko pạtiạu ena ar uni ren celaḱo hoe ena. paulus do iń re mit́́ ṭen ạḍi bochoṛ khon khoṛda hoṛe bes kedea unre ạḍi hoṛko uni do boṅga men teko doboḱ kat́e ko god johar adea unre uni doe baron ket́ koa je onka do aloge ente iń hõ ape lękanie ge. Ape do Uni Isor ge sewa ae pe okoe do ot ar serma ar Jalapur ar uni ge samaṅ jiwl onkoe benao akat́ ko. paulus do hoṛ ko ṭhen Isoṛaḱ Mahimae lạikeda Menkhan ańjom kae hõ uni doboḱ ae do baḱo thir lena, Pạtiạu kat́e sạri Isoṛaḱ ạkil do hoṛkore pereć ena ar uni ko sewae ar manote ko cet́ keda. Tinre paulus do onkoaḱ mone ạcur kat́e Jisu ko aṅgoćeye lại at́ koa unre soetan do eṭaḱ sohoṛ re Jihudi ko uskur kat́e uni pańja kat́e uniaḱ kạmi bạṛij lạgit́ e met́at́ koa. Jihudi kodo boṅgan sewaḱo aḱo seć kote eṛe goha paulus upar teko saṕrao keda. Thoṛa ghaṛić pạhil ge onko do paulus aḱ geko ańjom et́ kan tahẽkana arko sarhao ede kan tahẽkana ar nit doko begar ena. Ar Nagraha bahre idi kate ko tiń kedea. Adom celajko do onḍe teńgo kat́e ko bhabnaḱ kan ahẽkana. Inạ taenom Paulus doe duruṕ beret́ ena tobe cela ko do ạḍi ko raska ena. Inạkate Nagraha teko boloena.MT 81.1

Tinre Paulus doe porcar kan tahẽkana mit́́ ṭen maejiu do uni redo hahaṛa kạmi ocoye reaḱ dạṛe tahẽkan Paulus tayom tayom sen kat́e noae menet́ tahẽ kana je nui do Isor renguti kanae nui do baṅcaok reaḱ hoṛe uduḱ et́ kana. Uni do onko saote ạḍI din hạbić e tahẽkana. Paulus do uniaḱ katha te ạḍI ye monduk cna ente uni ma at́ at́ te roṛ te ać seće or et́ ko tahẽkan sạriaḱ khon ko pharakoaḱ kana, Noa lekat́e soet́an do uni maejiu hotete hoṛ kodo cela koaḱ kạmi khone ghańjeṛet́ ko kan tahẽkana. Paulus doe ạṛis ena. Uni do uni re bạṛić Atmae kruhet́ kede te uni maejiu khon oḍokoḱe met́adea. Ar bạṛić jiu doe oḍok ena.MT 82.1

Cela ko hotet́e uni re bạṛić jiue oḍok ente ona hahara kạmi ko bagi kat́e Jisu ren cela ye hoe ena. Noa iạte te ać ren Kisạṛaḱ rojgar do kom entaya. Inạ kat́e do soet́an do Uni kisạṛe uskur kedea je eṛe dos lagao kat́e uni do hajok re bhoṛao kae. Paulus ar silas banar ge bajar reko saṕ ket́ kina ar mukhia ar hạkim ṭhen ko ạgu ket́ kina. Unkin re noa dos ko lade at́ kina je unkin do sohoṛ re gaḍ bad kin pasnao eda. Tin re gaḍel hoṛko do ko unikin birud ena hạkim do unkinaḱ’ arigrop kićrić or cirạkat́e dadale hukum keda. ạḍi dal baṛa oco kat́e jehel reko bhoṛao ket́ kina. Jehel ren hoṛho do ạḍi bes te hoṛhoe reaḱ hukum ko ema dea.MT 82.2

Kajaḱ hukume ńam ket́ te uni do jehel bhitri kandha seć reidi kat́e sikṛi te jaṅgaye jhin kaḱ taḱina. Senna dut kohõ onkin sãoteko boloena. Isoraḱ daṛe do nonḍe hõ mit́́ ṭen hahaṛawaḱ kạmi kat́e aćaḱ mahimae sodor keda. Serma dut do bhitri sen kat́e mẽrhet́ silpiń jhić kat́e, sikṛi tekin tol aḱan, hõ raṛa kat́e ye odoḱ ket́ kina. Ar iń ńel keda je unkinaḱ jaṅga re tol do raṛa ena, Tala ninda Paul silas dokin seṛeń et́ kan tahẽ kana ar jehel duạṛ do jhić ena. Nindạ tin re jehel ren kisar do duạṛ jhić e ńel keda ar hajot́ ko banuḱ koa ạḍi geye botor ena. Are hukdis keda je nitoḱ do ać gujuḱ sajae ye ńama. uni do ać te gujuḱ lạgit́ lalware odoḱ et́ jokheć ge patras do at́ te ye menkeda, Alom hanoḱa ente aliń do nonḍe ge menaḱ lińa, baṅliń dar aḱada. Isoraḱ Almate uni do pat́iau heć adea. Uni do Marsal agu kat́e ye ńel ket́ kina Paulus ar silas banar ge menaḱkina. Uni do jaṅga re gidiḱate ye men keda. E Mahasoe, baṅcaoḱ lạgit́ te cet́ iń cekaya. Ado kin solho adea je am do Jisu re Pat́iauḱ mat́obe am ar am gharońj ren pe baṅcaoḱa. Unre Jelar do ać oṛaḱ ren koe hoho jarwa ket́ koa. Paulus do kat́hae cet́ at́ koa Hajot ren kisaṛ do mayaye sodor keda unkinaḱ jaṅga re rańe lagao kat́e ye bedhaokat́ taḱina ar jomaḱ hoe emat́ kina. Baptisma em kat́e onko sào kin raska ena uni re sańam oṛaḱ ren hoṛ ko Jisu reko patiau ena.MT 83.1

Isor Baba waḱ noa hahaṛa kat́ha ar jehel re, Malik ar oṛaḱ ren ko baptis en reaḱ khobor do goṭat́andi pasnao ena. Tin re hạkim koko ańjom keda ạḍI ko botor ena. Onko do Jehel malik ko met́adea je araḱ kaḱin me baṛe. Paulus do thir thir te onḍe khon calaḱ do bae menleda. Uni do onkore dos e lade keda je iń do Romi hoṛ kanań ar begor dos tepe sạjae kindińa mente ar dal hõ pe dal kidińa. Romi hoṛ kan teń noa do baṅ ṭhikaḱ pe kạmi aḱada. Ar nitoḱdo hape hape tepe kol got́ kańkana. Onko do aḱo geko hijuḱ ma arko kol got́ kạliń ma. Paulus ar silas takin do Isoṛaḱ mahima okoe do bakin khoj kan tahẽ kana. Tin re Hakim doe ańjom keda je Romi hoṛ kanae unre uni hõe bolor ena. ar uni do heć kate ye metat́ kina je noa sohoṛ bạgi kat́e aben do calaḱ ben baṛe.MT 84.1

Apostol Kạmi: 13,14hạt́ińMT 84.2