Poglavje 25—Nespremenljivost Božjih zapovedi
- Predgovor
- Uvod
- Uredniška pojasnila
-
-
- Poglavje 7—Lutrova ločitev od Rima
- Poglavje 8—Luter pred državnim zborom
- Poglavje 9—Švicarski reformator
- Poglavje 10—Napredek reformacije v Nemčiji
- Poglavje 11—Protest knezov
- Poglavje 12—Francoska reformacija
- Poglavje 13—Nizozemska in Skandinavija
- Poglavje 14—Poznejši angleški reformatorji
- Poglavje 15—Sveto pismo in Francoska revolucija
-
-
-
-
-
Search Results
- Results
- Related
- Featured
- Weighted Relevancy
- Content Sequence
- Relevancy
- Earliest First
- Latest First
- Exact Match First, Root Words Second
- Exact word match
- Root word match
- EGW Collections
- All collections
- Lifetime Works (1845-1917)
- Compilations (1918-present)
- Adventist Pioneer Library
- My Bible
- Dictionary
- Reference
- Short
- Long
- Paragraph
No results.
EGW Extras
Directory
Poglavje 25—Nespremenljivost Božjih zapovedi
“Tedaj se je odprlo Božje svetišče, ki je v nebesih, in v svetišču se je prikazala skrinja zaveze.” (Raz 11,19) Skrinja zaveze je v najsvetejšem, v drugem delu svetišča. V službi pozemskega svetišča, ki je služila podobi in senci nebeških stvari, (Heb 8,5) se je ta del odprl samo na veliki spravni dan, da bi se svetišče očistilo. Napoved, da je v nebesih odprt Božji tempelj in da se v njem vidi skrinja zaveze, kaže na odpiranje najsvetejšega v nebeškem svetišču leta 1844, kamor je Kristus vstopil opravit končno delo sprave. Tisti, ki so z vero sledili svojemu Velikemu duhovniku, ko je začel svojo službo v najsvetejšem, so videli skrinjo njegove zaveze. Ko so proučili predmet svetišča, so spoznali, da je Zveličar spremenil službo. Sedaj jo opravlja pred Božjo skrinjo in tam zastopa grešnike, sklicujoč se na svojo kri.VS 278.1
V skrinji zemeljskega svetišča sta bili dve kamniti plošči, na katerih so bile zapisane Božje zapovedi. Njuna navzočnost in zapisani Božji predpisi so dajali skrinji vrednost in svetost. Ko se je v nebesih odprlo Božje svetišče, se je videla skrinja njegovega pričevanja. V najsvetejšem delu nebeškega svetišča se posvečeno hranijo Božje zapovedi - zakon, ki ga je sam Bog izgovoril sredi grmenja na Sinaju in ga s svojim prstom napisal na kamniti plošči.VS 278.2
Božje zapovedi, ki so v nebeškem svetišču, so vzvišeni izvirnik. Njegov nezmotljiv prepis so bile zapovedi, napisane na kamnitih tablicah in tudi tiste, zapisane v 5 Mojzesovih knjigah. Tisti, ki so razumeli to pomembno resnico, so lahko tudi dojeli njihovo svetost in nespremenljivost. Občutili so moč Zveličarjevih besed kakor nikoli prej: “Resnično, povem vam: Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne bo prešla niti ena črka ali ena črtica postave, dokler se vse ne zgodi.” (Mt 5,18) Božje zapovedi so razodetje njegove volje in izraz njegovega značaja. Obstajati morajo večno kot zvesta priča v nebesih. Nobena zapoved ni ukinjena; spremenjena ni niti najmanjša črka ali pikica. Psalmist pravi: “GOSPOD, na veke ostaja tvoja beseda, trdno stoji v nebesih. (Ps 119,89) Vsi njegovi ukazi so zanesljivi, postavljeni za vedno, na veke.” (Ps 111,7.8)VS 279.1
V samem središču desetih zapovedi je četrta, nespremenjena že od začetka: “Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj! Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota za GOSPODA, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne živina ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat! Kajti v šestih dneh je GOSPOD naredil nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je počival. Zato je GOSPOD blagoslovil sobotni dan in ga posvetil.” (2 Mz 20,8-11)VS 279.2
Božji Duh je vplival na preiskovalce njegove besede. Spoznali so, da so nevede prestopali Božjo zapoved, ker niso posve-čevali Stvarnikovega dneva počitka. Začeli so raziskovati razloge za praznovanje prvega dne tedna namesto dneva, ki ga je Bog posvetil. V Svetem pismu niso mogli najti nikakršnega dokaza, da je četrta zapoved ukinjena ali da je sobota spremenjena. Blagoslov, s katerim je bil na začetku posvečen sedmi dan, ni bil nikoli odvzet. Iskreno so raziskovali, da bi odkrili Božjo voljo in jo izpolnjevali. Spoznanje, da so prestopniki njegovih zapovedi, je napolnilo njihova srca z globoko bolečino. Svojo zvestobo Bogu so dokazali s tem, da so začeli posvečevati njegovo sveto soboto.VS 279.3
Številni resni napori so bili storjeni, da bi omajali njihovo vero. Eno pa je bilo jasno. Če je bilo zemeljsko svetišče podoba ali kopija nebeškega, potem so tudi zapovedi, ki so bile shranjene v skrinji zaveze na zemlji, natančen prepis zapovedi, ki so bile v nebeški skrinji. S sprejemanjem resnice so priznali tudi zahteve Božjih zapovedi, vključno s četrto o soboti. To je bil vzrok ogorčenosti in odločnega odpora proti skladni razlagi Svetega pisma, ki je razodevala Kristusovo službo v nebeškem svetišču. Ljudje so poskušali zapreti vrata, ki jih je Bog odprl, in odpreti tista, ki jih je zaprl. Toda tisti, “če odpre ne bo nihče zaprl, če pa zapre, ne bo nihče odprl”, je rekel: “Glej, pred tabo sem na stežaj odprl vrata, ki jih nihče ne bo mogel zapreti.” (Raz 3,7.8) Kristus je odprl vrata nebeškega svetišča, ko je začel službo v najsvetejšem. Takrat je zasvetila luč in osvetlila četrto zapoved, shranjeno v tamkajšnjem zakoniku. Kar je Bog postavil, ni mogel ukiniti noben človek.VS 279.4
Tisti, ki so sprejeli luč o Kristusovem posredništvu in nespremenljivosti Božjih zapovedi, so ugotovili, da so te resnice po-dane v Raz 14. Sporočilo o tem poglavju vsebuje trojni opomin,(ff) ki mora pripraviti prebivalce sveta za drugi Gospodov prihod. Sporočilo: “Prišla je ura njegove sodbe,” kaže na sklepni del Kristusove službe za zveličanje ljudi. Objavlja resnico, ki se mora oznanjati, dokler Zveličar ne bo dokončal svojega posredništva in znova prišel na zemljo po svoje ljudstvo, da ga vzame k sebi. Sodba, ki se je začela leta 1844, se mora nadaljevati do zadnjega primera vseh ljudi - tako živih kot mrtvih; zato bo trajala vse do konca časa milosti. Da bi bili ljudje pripravljeni zdržati pri sojenju, jim sporočilo ukazuje: “Bojte se Boga in izkažite mu čast. Molíte njega, ki je naredil nebo in zemljo, morje in izvirke voda.” Sad sprejemanja tega sporočila je napovedan z besedami: “Tu je stanovitnost svetih, ki se držijo Božjih zapovedi in vere v Jezusa.” Da bi bil človek pripravljen za sodbo, mora izpolnjevati Božje zapovedi. Te zapovedi bodo merilo značaja pri sodbi. Apostol Pavel je zapisal: “vsi, ki so grešili pod postavo, bodo sojeni po postavi... na dan, ko bo Bog v skladu z mojim evange-lijem po Jezusu Kristusu sodil.” Med ostalim tudi pravi, da “bodo opravičeni tisti, ki postavo izpolnjujejo”. (Rim 2,12-16) Vera je potrebna, da bi se izpolnjevale Božje zapovedi; “Brez vere namreč ne moremo biti Bogu všeč.” (Heb 11,6) “Kar koli pa ne izvira iz vere, je greh.” (Rim 14,23)VS 280.1
Prvi angel vabi ljudi, naj se bojijo Boga in mu dajo slavo ter ga molijo kot Stvarnika nebes in zemlje. Da bi to storili, morajo biti poslušni njegovim zapovedim. Modri mož pravi: “Boj se Boga in izpolnjuj njegove zapovedi, kajti to je za človeka vse!” (Prd 12,13)Bogu ni prijetna nikakršna služba brez poslušnosti njegovim zapovedim. “To je Božja ljubezen, da se držimo njegovih zapovedi. (1 Jn 5,3) Kdor odvrača svoje uho, da ne posluša postave, je tudi njegova mo-litev gnusoba.” (Prg 28,9)VS 280.2
Dolžnost poveličevanja Boga temelji na dejstvu, da je On Stvarnik; vsa ustvarjena bitja mu dolgujejo življenje. Kjer koli je v Svetem pismu poudarjeno, da ima On pravico do češčenja in poveličevanja, in ne poganski bogovi, se naštevajo dokazi njegove ustvarjalne moči. “Zakaj vsi bogovi ljudstev so ničevosti, GOSPOD pa je naredil nebesa. (Ps 96,5) Komu me torej hočete primerjati, da bi mu bil enak? govori Sveti. Povzdignite kvišku svoje oči in poglejte: Kdo je ustvaril vse te reči? (Iz 40,25.26) Kajti tako govori GOSPOD, ki je ustvaril nebo. On je Bog, ki je upodobil zemljo in jo naredil, on jo je utrdil. ... Jaz sem GOSPOD in drugega ni.” (Iz 45,18) Psalmist pravi: “Spoznajte, da je Gospod Bog, On nas je naredil, in mi smo njegovi.” (Ps 100,3) Pridite, padimo na kolena in se priklonimo, pokleknimo pred GOSPODOM, ki nas je naredil.” (Ps 95,6) Tudi sveta bitja v nebesih poveličujejo Boga in podajajo razlog za to češčenje: “Vreden si, naš Gospod in Bog, da prejmeš slavo, čast in moč, ker si ustvaril vse reči.” (Raz 4,11)VS 280.3
Raz 14 vabi ljudi k poveličevanju Stvarnika. Prerokovanje usmerja pozornost na skupino, ki izpolnjuje Božje zapovedi kot sad oznanjanja trojnega sporočila. Ena izmed teh zapovedi kaže neposredno na Boga kot Stvarnika, in sicer četrta: “Sedmi dan pa je sobota za GOSPOD, tvojega Boga. ... Kajti v šestih dneh je GOSPOD naredil nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je počival. Zato je GOSPOD blagoslovil sobotni dan in ga posvetil.” (2 Mz 20,10.11) Gospod je glede sobote dejal, da je “znamenje ... da spoznajo, da sem jaz GOSPOD, vaš Bog”. (Ezk 20,20) Razlog za to je razkrit v besedah: “Kajti v šestih dneh je GOSPOD naredil nebo in zemljo, sedmi dan pa je počival in si oddahnil.” (2 Mz 31,17) VS 281.1
“Sobota je spomin na stvarjenje. Njen namen je, da nas stalno spominja na to, zakaj Bogu pripada češčenje” - zato ker je Stvarnik, mi pa njegova ustvarjena bitja. “Sobota je temelj bogoslužja, saj najizraziteje poudarja vzvišeno resnico stvarjenja; to ni možno reči za nobeno drugo uredbo. Pravi razlog za češčenje Boga ni samo sedmi dan; je tudi v razliki med Stvarnikom in njegovimi ustvarjenimi bitji. To veličastno dejstvo nikoli ne more zastarati in se nikoli ne sme poza-biti.”1 Bog je vzpostavil soboto v raju, da bi ljudi vedno spominjala na to vzvišeno resnico. Dokler ga poveličujemo zaradi tega, ker je naš Stvarnik, bo tudi sobota ostala znamenje in spomin na to. Če bi vsi ljudje posvečevali soboto, bi bile njihove misli in čustva usmerjene k Stvarniku, k njemu, ki je edini vreden globokega spoštovanja in češčenja. Nikoli ne bi bilo nobenega malikovalca, ateista ali nevernika. Posvečevanje sobote je znamenje zvestobe pravemu Bogu, ki je “naredil nebo in zemljo in morje in izvirke voda”. Jasno je, da sporočilo, ki ljudem ukazuje poveličevati Boga in izpolnjevati njegove zapovedi, po-ziva zlasti k izpolnjevanju četrte zapovedi.VS 281.2
Tretji angel ni usmerjen nanje, ki izpol-njujejo Božje zapovedi in imajo Jezusovo vero, ampak kaže na druge - na tiste, ki jim je zaradi njihovih prevar namenjen svečan in strašen opomin: “Če kdo moli zver in njeno podobo in sprejme na čelo ali na roko žig, bo tudi sam pil od vina Božjega srda.” (Raz 14,9.10) Da bi to sporočilo razumeli, moramo pravilno razlagati uporabljene simbole, kot so zver, podoba in znamenje. Kaj torej pomenijo?VS 281.3
Niz prerokovanj, ki vsebuje vse te simbole, se začne v Raz 12 z zmajem, ki je hotel ubiti Kristusa kmalu po rojstvu. Zmaj je Satan; (Raz 12,9) on je namreč spodbudil Heroda, da bi ubil Zveličarja. Njegovo glavno orodje, s katerim se je v prvih stoletjih krščanske dobe vojskoval proti Kristusu in njegovemu ljudstvu, je bilo rimsko cesarstvo s svojo prevladujočo pogansko vero. Medtem ko zmaj predstavlja predvsem Satana, je v širšem smislu tudi simbol poganskega Rima.VS 281.4
V Raz 13,1-10 je opisana druga zver, podobna leopardu, ki ji je zmaj dal “svojo moč in svoj prestol in veliko oblast”. Ta simbol po verovanju večine protestantov predstavlja papeštvo, ki je podedovalo moč, prestol in oblast rimskega cesarstva. Za leopardu podobno zver je rečeno: “Dana so ji usta, govoreča velike stvari in preklinjanje. ... In odprla je svoja usta, da bi preklinjala Boga, preklinjala je njegovo ime in njegov šotor in nje, ki stanujejo v nebesih. In dano ji je bilo napraviti vojsko s svetimi in jih premagati; in dana ji je oblast nad vsakim rodom in ljudstvom in jezikom in narodom.” (CHR) To prerokovanje, ki je skoraj enako opisu malega roga iz Dan 7, brez dvoma kaže na papeštvo.VS 281.5
“Dana ji je bila oblast, da to počenja dva-inštirideset mesecev.” Prerok dalje pravi: “In videl sem eno izmed njenih glav kakor zaklano na smrt.” Potem nadaljuje: “Če kdo v ropstvo vodi, v ropstvo hodi. Če bo kdo z mečem moril, mora umorjen biti z mečem.” (CHR) Tistih dvainštirideset mesecev ima enak pomen kakor “čas, dva časa in pol časa” - tri leta in pol ali 1260 dni iz Dan 7 - se pravi, da označuje čas, v katerem bo papeška oblast tlačila Božje ljudstvo. To časovno obdobje, kakor je podano v prejšnjih poglavjih, se je začelo s papeško nadoblastjo leta 538 po Kristusu, končalo pa se je leta 1798. V tem času je francoska vojska ujela papeža; papeška oblast je dobila smrtno rano in izpolnilo se je prerokovanje: “Če kdo v ropstvo vodi, v ropstvo hodi.”(CHR)VS 282.1
V tem poglavju se pojavlja še en simbol. Prerok pravi: “Nato sem videl drugo zver, ki se je vzdigovala iz zemlje: imela je dva rogova, podobna jagnjetovim, govorila pa je kakor zmaj.” (Raz 13,11) Pojavitev te zveri in njen videz kažeta, da je ljudstvo, ki ga predstavlja, drugačno od ljudstev, ki so predstavljena s prejšnjimi simboli. Velika kraljestva, ki so vladala svetu, so bila preroku Danielu predstavljena kot zveri, ki so se pokazale, potem ko so se štirje vetrovi sveta “zagnali nad veliko morje”. (Dan 7,2 CHR) V Raz 17 je angel razložil: “Vode ... so ljudstva in množice in narodi in jeziki.” (Raz 17,15) Vetrovi so simbol spopadov. Štirje nebeški vetrovi, ki so se zagnali nad veliko morje, predstavljajo strašne prizore bojev in revolucij, s katerimi kraljestva prihajajo do oblasti.VS 282.2
Videlo se je, da je zver, ki je imela rogova kakor jagnje, “prišla iz zemlje”. Tako predstavljeni narod se je pojavil nekje na doslej nenaseljenem ozemlju, kjer se je po-stopno in mirno razvijal. Ni mu bilo treba strmoglaviti druge oblasti, da bi vzpostavil svojo. Zato ni mogel priti iz narodov starega sveta, ki jih je bilo mnogo in so se med seboj bojevali; torej ni prišel iz tistega nemirnega morja “rodov in ljudstev in jezikov in narodov”. Iskati ga moramo na zahodni celini.VS 282.3
Katero ljudstvo se je po letu 1798 začelo pojavljati kot moč v Novem svetu in je postajalo vse večje in močnejše, tako da je pritegnilo nase pozornost sveta? Razumevanje tega simbola ni težko. Samo eno ljudstvo ustreza podatkom tega prerokovanja. Vse kaže, da so to Združene države Amerike. Govorniki in zgodovinarji so pogosto nevede uporabljali misel, včasih pa celo same prerokove besede, ko so opisovali nastanek in razvoj tega ljudstva. Bilo je videti, da je zver vzhajala iz zemlje. Beseda vzhajati se lahko prevede tudi z izrazom vzkliti ali zrasti kot rastlina. To ljudstvo se je moralo torej pojaviti na dotlej nenaseljenem ozemlju. Pomemben pisec, ki opisuje nastanek Združenih držav Amerike, govori o “skrivnosti njihovega nastanka iz nenaseljenega ozemlja” in pravi: “Kakor tiha rastlina smo narasli do države.”2 Evropski dnevnik je leta 1850 pisal o Združenih državah Amerike kot o nenavadni državi, ki je klila in “v tišini zemlje neprestano krepila svojo moč in ponos”.3 Edward Everett se je v svojem govoru o pobožnih ustanoviteljih tega ljudstva spraševal: “Ali so iskali oddaljen in neopazen prostor zaradi miru, varnosti in zanesljivosti, da bi lahko majhna cerkev iz Leydna uživala svobodo vesti? Opazujte ogromna ozemlja, po katerih so z mirnim osvajanjem ... nosili simbol križa!”4 VS 282.4
“Imela je dva rogova kakor jagnje.” Rogova, ki sta podobna jagnjetovima, predstavljata mladost, nedolžnost in blagost. To natančno ustreza značaju Združenih držav Amerike v času njihovega nastanka - leta 1798. Ta čas je bil pokazan preroku. Med krščanskimi pregnanci, ki so prvi pobegnili v Ameriko in si poiskali zavetje pred tiranijo kraljev in nestrpnostjo duhovnikov, so bili mnogi, ki so se odločili ustanoviti državo na širokem temelju drža-vljanske in verske svobode. Njihovi ideali so bili vneseni v listino o neodvisnosti, ki poudarja vzvišeno resnico, da so vsi ljudje ob rojstvu enaki in jim je podarjena neodtujljiva pravica do življenja, svobode in doseganja sreče. Ustava zagotavlja ljudstvu pravico do samoupravljanja, kar pomeni, da po ljudstvu izvoljeni predstavniki ustvarjajo zakone in skrbijo za njihovo pravilno uporabo. Vsakomur je bila zagotovljena verska svoboda in možnost služiti Bogu po svoji vesti. Republikanska oblika vladavine in protestantizem sta bili temeljni načeli naroda; bili sta skrivnost njihove moči in napredka. Zatirani in teptani po vsem širnem krščanstvu so se podali v to deželo s pričakovanjem in upanjem. Milijoni so se izkrcali na njenih obalah, in Združene države Amerike so se povzdignile na raven najmočnejših držav na svetu.VS 283.1
Toda zver, ki je imela rogova kakor jagnje, je “govorila ... kakor zmaj. Ta je izvajala vso oblast prve zveri v njeni navzočnosti in priganjala zemljo in njene prebivalce, naj molijo prvo zver, ki se ji je bila smrtna rana pozdravila. ... Prebivalcem zemlje je namreč rekla, naj postavijo podobo za zver, ki je bila ranjena z mečem, pa je potem oživela.” (Raz 13,11-14) VS 283.2
Jagnjetova rogova in zmajev glas v tem simbolu kažeta na opazno nasprotje med načeli in ravnanjem tako predstavljenega ljudstva. Govor ljudstva so pravzaprav od-ločitve njegovih zakonodajnih in sodnih oblasti. S temi odločitvami bo zanikalo svobodomiselna in miroljubna načela, ki jih je postavilo za temelj svoje politike. Prerokovanje, da bo zver z dvema rogovoma govorila kakor zmaj in izvrševala vso oblast prve zveri, jasno napoveduje razvoj duha nestrpnosti in preganjanja, ki so ga pokazali tudi narodi, katere predstavlja zmaj in leopardu podobna zver. Izjava, da zver z dvema rogovoma stori, “da zemlja in njeni prebivalci molijo prvo zver”, kaže, da bo to ljudstvo svojo oblast uporabilo za to, da bo ukazalo držati se nečesa, s čimer se bo izkazovala čast papeštvu.VS 284.1
Takšno ravnanje bi nasprotovalo načelom te države, duhu njenih svobodnih ustanov, dejanskim in svečanim jamstvom deklaracije o neodvisnosti in sami ustavi. Ustanovitelji države so si zelo prizadevali preprečiti, da bi cerkev uporabljala svetovno oblast z njenimi neizogibnimi posledicami - nestrpnostjo in preganjanjem. Ustava predpisuje: “Kongres ne sme izdati zakona, s katerim se vzpostavlja kakšna vera ali prepoveduje svobodno izpovedovanje katere koli vere. Prav tako vera nikoli ne sme biti pogoj za pridobitev katere koli zaupne javne službe v Združenih državah Amerike.” Samo z očitno kršitvijo te zaščite narodnostne svobode bi državna oblast lahko ukazala spoštovanje nekega verskega predpisa. Toda nedoslednost takšnega ravnanja ne bo večja, kakor pa je bila prikazana v simbolu. Zver, ki ima rogova ka-kor jagnje - po svojih prepričanjih nežna, varna in popolna - govori kakor zmaj.VS 284.2
“Prebivalcem zemlje je namreč rekla, naj postavijo podobo za zver.” Tukaj je jasno podano, da je v državni ureditvi te dežele zakonodajna oblast v rokah ljudstva. To je močan dokaz, da so Združene države Amerike ljudstvo, ki je označeno s tem prerokovanjem.VS 284.3
Toda kaj pomeni podoba zveri, in kako bo narejena? Zver z dvema rogovoma bo naredila podobo prvi zveri. Zato se tudi imenuje podoba za zver. Da bi spoznali, kaj je ta podoba in kako mora biti narejena, moramo proučiti značilnosti same zveri - papeštva.VS 284.4
Ko se je cerkev na začetku pokvarila, ker je zašla od evangeljske preprostosti in sprejela poganske običaje in obrede, je izgubila Božjega Duha in njegovo moč. Da bi lahko vladala nad vestjo ljudi, je prosila za podporo državne oblasti. Izid tega je bilo papeštvo; pojavila se je cerkev, ki je vladala nad državo in jo uporabljala za doseganje svojih ciljev, zlasti za kaznovanje “krivoverstva”. Da bi Združene države Amerike lahko naredile podobo zveri, mora cerkvena oblast tako nadzorovati državno, da jo cerkev lahko uporabi za doseganje svojih lastnih ciljev.VS 284.5
Kadar koli je cerkev imela v rokah držav-no oblast, jo je uporabljala za kaznovanje odstopanja od svojega nauka. Protestantske cerkve, ki so hodile po rimskih stopinjah, ko so se združile s posvetnimi oblastmi, so pokazale podobno željo po omejevanju svobode vesti. Zgled za to je anglikanska cerkev, ki je dolgo časa preganjala tiste, ki se niso strinjali z njenimi nauki. V XVI. in XVII. stoletju je bilo na tisoče nonkonformističnih (drugače verujočih) pridigarjev prisiljenih zapustiti svojo cerkev. Mnogi pridigarji in zvesti so pretrpeli razne kazni, zapor, mučenje in mučeniško smrt.VS 284.6
Odpad je cerkev pripeljal tako daleč, da je zaprosila za pomoč državo, to pa je pripravilo pot razvoju papeštva - zveri. Pavel je rekel: “Kajti prej mora priti odpad in se razodeti človek nepostavnosti, sin pogube.” (2 Tes 2,3) Odpad v cerkvi bo torej pripravil pot podobi zveri. VS 284.7
Sveto pismo pravi, da bo pred Gospodovim prihodom nastalo stanje verskega odpada, ki bo podobno tistemu v prvih stoletjih. “Tole pa vedi, da bodo v poslednjih dneh nastopili hudi časi. Ljudje bodo namreč samoljubni, lakomni, bahavi, prevzetni, preklinjevalci, neposlušni staršem, nehvaležni in nesveti, brez srca, nespravljivi, obrekljivi, brez samoobvladovanja, divji, brez ljubezni do dobrega, izdajalski, predrzni, napihnjeni. Raje bodo imeli naslade kakor Boga, držali se bodo zunanje oblike pobožnosti, zanikali pa njeno moč.” (2 Tim 3,1-5) Duh izrecno pravi, da bodo v poznejših časih nekateri odpadli od vere in se vdajali zavajajočim duhovom in naukom demonov.” (1 Tim 4,1) Satan bo deloval “z vso močjo z znamenji in lažnivimi čudeži. Z vsakovrstnim krivičnim zapeljevanjem se bo predstavljal tistim, ki gredo v pogubo, ker niso sprejeli ljubezni do resnice, da bi bili rešeni. Zato jim Bog pošilja delovanje blodnjave, da verjamejo laži.” (2 Tes 2,9-11) Ko bo nastalo takšno stanje brezbožnosti, bodo nastopile enake posledice kakor v prvih stoletjih.VS 285.1
Mnogi imajo veliko versko razliko, ki vlada v protestantskih cerkvah, za močan dokaz, da nikoli ne bo možno doseči prisiljene verske edinosti. Vendar v protestantskih cerkvah že več let obstaja vse močnejša težnja po združitvi, in sicer na temelju načel, ki so jim skupna. Da bi se dosegla edinost, bi se moralo izogniti razpravljanju o stvareh, v katerih niso zedinjeni, ne glede na to, kako pomembne so s svetopisemskega stališča.VS 285.2
Charles Beecher je v govoru leta 1846 rekel, da je duhovščina “evangelističnih protestantskih skupnosti že od začetka pod velikim pritiskom golega človeškega strahu. Živi, diha in se giblje v popolnoma pokvarjenih razmerah in pristaja na vedno nižja načela, da bi resnico pripravila k molku in pokleknila pod močjo odpada. Ali ni tudi Rim šel po tej poti? Ali ne bomo tudi mi doživeli tega? Kaj nam prinaša prihodnost? Novo vsesplošno zborovanje! Svetovno srečanje! Evangelistično zvezo in vsesplošno verovanje.”5 Ko se bo to doseglo, potem bo v prizadevanju za popolno edinost ostal samo še en korak do uporabe moči.VS 285.3
Ko se bodo vodilne cerkve v Združenih državah Amerike zedinile v skupnih točkah nauka, bodo začele vplivati na državo, da bi izdala njihove predpise in podprla njihove ustanove. Tedaj bo protestantska Amerika naredila podobo rimski duhovniški oblasti. Neizogibna posledica tega bo predpisovanje državljanskih kazni drugače verujočim.VS 286.1
Dvoroga zver “je dosegla, da so si vsi, mali in veliki, bogati in reveži, svobodni in sužnji, morali dati vtisniti na desnico ali na čelo žig. Nihče ni smel ne kupovati ne prodajati, samo tisti, ki je imel žig, se pravi ime zveri ali število njenega imena.” (RazVS 286.2
13,16.17)Opomin tretjega angela se glasi: “Če kdo moli zver in njeno podobo in sprej-me na čelo ali na roko žig, bo tudi sam pil od vina Božjega srda.” Tukaj omenjena zver bo čaščena zaradi prisile dvoroge zveri. Gre za prvo zver, ki je podobna leopardu iz Raz 13 - papeštvo. Podoba zveri predstavlja obliko odpadlega protestantizma, ki se bo razvil, ko bodo protestantske cerkve zahtevale pomoč od države z namenom, da izsilijo predpise svojega nauka. Sedaj nam ostane samo še, da razložimo znamenje zveri.VS 286.3
Po opominu, naj ne molimo zveri in njene podobe, prerokovanje pravi: “Tu je sta-novitnost svetih, ki se držijo Božjih zapovedi in vere v Jezusa.” Tisti, ki izpolnjujejo Božje zapovedi, so v popolnem nasprotju s častilci zveri, njene podobe in prejemniki njenega znamenja. Jasno je, da je razlika med častilci Boga in častilci zveri v izpolnjevanju Božjih zapovedi oziroma v njihovem prestopanju.VS 286.4
Posebna značilnost zveri, s tem pa tudi njene podobe, je teptanje Božjih zapovedi. Daniel pravi o malem rogu, torej o papeštvu: “In prizadeval si bo spremeniti čase in postavo.” (Dan 7,25) Pavel je isto oblast imenoval “človek nepostavnosti”, ki se povišuje nad Boga. Prerokovanji se do-polnjujeta. Papeštvo se je lahko povišalo nad Boga samo s spremenitvijo Božjih zapovedi. Kdor hote izpolnjuje tako spremenjene zapovedi, s tem izkazuje najvišjo čast oblasti, ki jih je spremenila. Takšna poslušnost papeškim zakonom je znamenje zvestobe papežu, ne pa Bogu.VS 286.5
Papeštvo je poskušalo spremeniti Božje zapovedi. Druga zapoved, ki prepoveduje češčenje podob, je iz zapovedi odstranjena; četrta zapoved je spremenjena tako, da ukazuje posvečevati prvi dan tedna namesto sedmi, soboto. Pristaši papeštva trdijo, da je druga zapoved odveč, saj naj bi njeno vsebino vsebovala že prva, zato so jo ukinili. Glede sprememb pa zatrjujejo, da je zakon zaradi njih dojemljiv tako, kakor je to hotel Bog. Vendar to ne more biti tista sprememba, ki jo je napovedal prerok. Gre za načrtno in dobro premišljeno spremembo: “prizadeval si bo spremeniti čase in postavo.” To prerokovanje natančno izpolnjuje sprememba v četrti zapovedi. Cerkev trdi, da lahko samo ona izvrši to spremembo. S tem se je papeška oblast odprto povišala nad Boga.VS 286.6
Tisti, ki častijo Boga, so prepoznavni po svojem izpolnjevanju četrte zapovedi. Ta je znamenje Božje ustvarjalne moči in priča, da samo On kot Stvarnik uživa pravico, da ga ljudje častijo. Prepoznavnost pristašev zveri je v njihovem prizadevanju, da bi strmoglavili dan spomina na Stvarnika in povišali rimsko ustanovo. Papeštvo je v korist nedelje najprej nastopilo s svojimi drznimi zahtevami(gg). Prvič je poklicalo državo na pomoč, ko je hotelo prisiliti ljudstvo k praznovanju nedelje kot Gospodovega dne. Toda Sveto pismo kaže na sedmi dan kot Gospodov dan, ne pa na prvi. Kristus je rekel: “Zato je Sin človekov gospodar tudi sobote.” (Mr 2,28) Četrta zapoved pravi: “Sedmi dan je čas počitika Gospodu, tvojemu Bogu.” (2 Mz 20,10) Gospod po preroku Izaiju daje temu dnevu naslednje ime: “Moj sveti dan.” (Iz 58,13)VS 286.7
Pogosto poudarjena trditev, da je Kristus spremenil soboto, je ovržena z njegovimi besedami. V pridigi na Gori blagrov je rekel: “Ne mislite, da sem prišel razveljavljat postavo ali preroke; nisem prišel, da raz-veljavim, ampak da izpolnim. Kajti resnično vam pravim: Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne izgine ni najmanjša črka ali pikica iz postave, dokler se vse ne zgodi. Kdor koli torej popači eno najmanjših teh zapovedi in ljudi tako nauči, se bo imenoval najmanjši v nebeškem kraljestvu; kdor koli jih pa izpolnjuje in uči, ta se bo velik imenoval v nebeškem kraljestvu.’’ (Mt 5,17-19 CHR)VS 287.1
Neovrgljivo dejstvo, ki ga splošno priznajo vsi protestanti, je, da Sveto pismo ne odobrava spremembe sobote. To se jasno vidi iz spisov, ki sta jih izdali Traktatna družba in Ameriška zveza nedeljske šole. Eno izmed teh del priznava, da “Novi zakon popolnoma molči, kar se tiče izrecne zapovedi za soboto (nedeljo, prvi dan tedna) ali glede določenih predpisov za njeno praznovanje.”6VS 287.2
Drugi zopet pravi: “Vse do Kristusove smrti ni narejena nikakršna sprememba glede dneva,” in “glede na poročila, ki obstajajo, (apostoli) niso ... izdali nikakršne zapovedi za opuščanje sobote kot sedmega dne in praznovanje prvega dneva tedna.’’7 Rimokatoličani priznajo, da je spremembo sobote opravila njihova cerkev. Izjavljajo, da protestanti s praznovanjem nedelje priznajo njihovo oblast. V Katoliškem katekizmu krščanske vere je na vprašanje: “Kateri dan je treba praznovati po četrti zapovedi?” zapisan odgovor: “V obdobju stare zaveze je bila sobota posvečeni dan; toda cerkev je naučena od Jezusa Kristusa in pod vodstvom Svetega Duha zamenjala soboto z nedeljo, tako da sedaj praznujemo prvi dan ne pa sedmega. To pomeni, da je sedaj nedelja Gospodov dan.”VS 287.3
Kot znamenje papeške veljave katoliški pisci navajajo prav “to spremembo sobote na nedeljo. Odobravajo jo tudi protestanti ... kajti s praznovanjem nedelje priznavajo oblast cerkve, da določa praznike in razglaša njihovo prestopanje za greh”.8 Ali bi lahko po vsem tem ta sprememba dneva počitka bila kaj drugega kakor pečat ali znamenje rimske cerkve - “znamenje zveri”?VS 287.4
Rimska cerkev se ni odpovedala svoji zahtevi po vrhovni oblasti. Ko svet in protestantske cerkve sprejmejo njen dan počitka ter zavržejo svetopisemsko soboto, potem v bistvu priznajo njeno oblast. Lahko se sicer sklicujejo na veljavo očetov in izročila za to spremembo, vendar s tem zanikajo tisto načelo, ki jih je ločilo od Rima - da je “samo Sveto pismo vera protestantov”. Sleherni rimski pristaš lahko vidi, da protestanti varajo sebe in tako načrtno zapirajo oči pred dejstvi. Rimski pristaši se veselijo, ko ljudje odobravajo praznovanje nedelje. Vedo namreč, da bo sčasoma ves protestantski svet stopil pod rimsko zastavo.VS 287.5
Pristaši Rima izjavljajo, da je “praznovanje nedelje pri protestantih spoštovanje oblasti (Rimokatoliške) cerkve, pa če je še tako proti njihovi lastni volji”.9 Ko protestantske cerkve vsiljujejo praznovanje nedelje, prisiljujejo k spoštovanju papeštva - zveri. Tisti, ki razumejo zahteve četrte zapovedi, pa raje praznujejo lažno soboto namesto prave, častijo oblast, ki je ukazala to spremembo. Ker cerkve s pomočjo posvetne oblasti prisiljujejo ljudi k opravljanju verskih dolžnosti, same ustvarjajo podobo zveri. Vsiljevanje praznovanja nedelje je torej vsiljevanje češčenja zveri in njene podobe.VS 287.6
Kristjani prejšnjih stoletij so praznovali nedeljo v prepričanju, da praznujejo svetopisemsko soboto. Še danes so pravi kristjani v raznih krščanskih cerkvah, tudi v Rimokatoliški, ki iskreno verujejo, da je nedelja od Boga določeni dan počitka. Bog sprejema njihov iskreni namen in poštenost. Vendar bo prišel čas, ko bo praznovanje nedelje ukazano z zakonom in bo svet popolnoma seznanjen in razsvetljen glede dolžnosti prave sobote. Takrat bodo vsi prestopniki Božje zapovedi s poslušanjem ukaza, ki ne temelji na večji veljavi od rimske, izkazali večje spoštovanje papeštvu kakor pa Bogu. Ti bodo častili Rim in oblast, ki ukazuje držati se njegove uredbe. Molili bodo zver in njeno podobo. Z zavrnitvijo uredbe, ki je od Boga razglašena kot znamenje njegove moči, in sprejemanjem spoštovanja tiste, ki si jo je izbral Rim za znamenje svoje vrhovne oblasti, bodo sprejeli znamenje privrženosti Rimu - “znamenje zveri”. Ko bodo ljudje vse to razumeli in se bodo znašli pred izbiro med Božjimi in človeškimi zapovedmi, bodo prejeli “znamenje zveri” tisti, ki bodo ostali v svojem prestopku.VS 288.1
Najstrašnejša grožnja, ki je bila kdaj na-menjena smrtnemu človeku, je zapisana v tretjem angelskem sporočilu. Greh, zaradi katerega se izliva Božja jeza brez kančka milosti, mora biti strašen. Ljudje ne smejo ostati v temi glede tega zelo pomembnega sporočila. Opomin proti temu grehu se mora oznaniti svetu še pred prihodom Božjih sodb. Vsi morajo izvedeti, zakaj prihajajo sodbe, in da se jim lahko izognejo. Prerokovanje pravi, da prvi angel oznanja svoje sporočilo “vsakemu narodu in rodu in jeziku in ljudstvu”. Opomin tretjega angela, ki vsebuje del istega trojnega sporočila, se mora prav tako oznaniti vsemu svetu. Prerokovanje pravi, da bo ta opomin oznanjen z velikim glasom “po angelu, ki leti posredi neba”, in bo pritegnil nase pozornost vsega sveta.VS 288.2
Na koncu spopada bo celotno krščanstvo razdeljeno na dva velika dela - na tiste, ki izpolnjujejo Božje zapovedi in imajo Jezusovo vero, in tiste, ki molijo zver in sprejemajo njeno znamenje. Četudi bosta cerkev in država združili svojo moč, da bi prisilili “male in velike, bogate in uboge, svobodne in hlapce” sprejeti znamenje zveri, (Raz 13,16) ga Božje ljudstvo vendar ne bo sprejelo. Prerok je že na Patmosu videl “zmagovalce nad zverjo in nad njeno podobo in nad številom njenega imena, stoječe ob steklenem morju z Božjimi citrami. In pojo pesem Mojzesa, Božjega hlapca, in Jagnjetovo pesem.” (Raz 15,2.3)VS 288.3