Spodbujanje
Po Reki Navzgor

Grbavi kit Humphrey je imel slab čut za orientacijo V Tihem oceanu je napačno zavil in zataval v zaliv San Francisco. Od tam je zašel na-ravnost v reko, ki se izliva v ta zaliv. Znanstveniki in drugi meščani so vedeli, da kit na tej poti ne bo preživel, zato so ga poskušali preplašiti, da bi se vrnil. Ropotali so s cevmi in povzročali velik podvodni hrup. Toda njihovo početje je Humphreyja samo zmedlo Ni se obrnil, temveč je še naprej plaval po reki navzgorPhK14 133.1

Končno se je nekdo spomnil nekega poskusa, v katerem so uporabili posnetek pesmikitov, da bi pritegnili druge kite. Znanstveniki so posnetke oglašanja kitov spuščali z ladje, ki je plula za Humphreyjem. Humphrey se je obrnil proti glasovom kitov in sledil znanim zvokom. Tako se je po reki vrnil v Tihi ocean.PhK14 133.2

Kaj vam najbolj pomaga, kadar uberete napačno smer - ostra graja ali spodbujanje prijateljev? Označeni odstavek (poglejte 38 na strani 132) poudarja pomembnost pozitivnega vplivaPhK14 133.3

* Kakšen odgovor na prijateljevo težavo bi bilo ..ropotanje s cev-mi«, kakšen pa „pesem kitov«?PhK14 133.4

* Kako vplivate na svoje prijatelje, tudi ko se tega sploh ne zave-date?PhK14 133.5

NareditePhK14 133.6

* Poiščite koga, ki je duhovno krenil „po reki navzgor«. Kako se boste z njim pogovarjali v „njegovem« jeziku?PhK14 133.7

* Prepišite na listek vrsto ali več vrst iz Svetega pisma, ki vam pomenijo največjo spodbudo. Hranite ta listek pri sebi, da ga lahkoPhK14 133.8

vzamete, kadar potrebujete spodbudoPhK14 133.9

Več o tem lahko preberete v ...PhK14 133.10

* 1. Korinčanom 8,9-13PhK14 133.11

* Kološanom 3,12-17PhK14 133.12

* Hebrejcem 10,23-25PhK14 133.13

Vse dokler bomo mislili vedno samo na neprijazno in krivično ravnanje drugih ljudi, jih ne bomo mogli ljubiti tako, kakor Kristus ljubi nas. Če pa se naše misli ukvarjajo s čudovito Kristusovo ljubeznijo in usmiljenjem do nas, se bo isti duh izlil tudi na druge. Ljubiti in spoštovati se moramo med seboj, ne glede na napake in pomanjkljivosti, ki jih ne moremo spregledati. Gojimo ponižnost in ne zaupajmo vase ter potrpežljivo prenašajmo pomanjkljivosti drugih. To bo izkoreninilo vsako ozkosrčno sebičnost in nas naredilo velikodušne in radodarne.PhK14 134.1

Psalmist pravi: »Upaj v Gospoda in delaj dobro, prebivaj v deželi in goji zvestobo.« (Psalm 37,3 chr) »Upaj v Gospoda.« Vsak dan ima svoja bremena, skrbi in težave. Kako pripravljeni smo govoriti o težavah in skušnjavah, ko se srečamo. Koliko nepotrebnih skrbi nas nadleguje; koliko strahu si privoščimo; tako pogosto govorimo o bremenu svojih skrbi, da utegne kdo pomisliti, da nimamo usmiljenega in ljubečega Zveličarja, ki je vedno pripravljen uslišati naše molitve in nam priskočiti na pomoč v vsakem trenutku stiske.PhK14 134.2

So ljudje, ki vedno živijo v strahu in prevzemajo ne-potrebne skrbi. Vsak dan so obdani z znamenji Božje ljubezni in uživajo darove njegove previdnosti, pa ven dar spregledajo podarjene blagoslove. Vedno mislijo na neprijetnosti in se bojijo, da jih bodo doletele. Ko pa zares pride kakšna težava, pa čeprav majhna, tako zaslepi njihove oči, da ne vidijo številnih stvari, za katere bi morali biti hvaležni. Namesto da bi jih stiske pritegnile k Bogu, edinemu viru njihove pomoči, jih ločijo od njega, ker v njih povzročajo vznemirjenje in nejevoljo.PhK14 134.3

Ali je torej dobro, da smo tako neverni? Zakaj bi bili nehvaležni in brez zaupanja? Jezus je naš prijatelj; vsa nebesa se zanimajo za našo blaginjo. Ne smemo dovo- liti, da bi zaradi vsakdanjih stisk in težav postali vznemirjeni in namrgodeni. Če to dovolimo, se bo vedno našlo kaj, kar nas bo mučilo in težilo. Ne ukvarjajmo se s skrbmi, ki nas samo vznemirjajo in izčrpavajo, ne pomagajo pa nam opraviti s težavami.PhK14 134.4

Morda imate težave pri delu, morda se vam prihodnost zdi vse temnejša in vam preti izguba - vendar ne obupajte; zvrnite svoje skrbi na Boga, ostanite mirni in vedri. Molite za modrost, da bi preudarno vodili svoje posle in tako preprečili izgube in nesrečo. Naredite vse, kar morete, da bi dosegli uspehe. Jezus nam je obljubil svojo pomoč, toda ne brez našega napora. Ko naredite vse, kar lahko, opirajoč se na svojega nebeškega Pomočnika, z veseljem sprejmite izid.PhK14 135.1

Ni Božja volja, da bi njegove otroke preobremenile skrbi. Vendar nas naš Gospod ne zavaja. Ne pravi nam:PhK14 135.2

»Ne bojte se; na vaši življenjski poti ni nevarnosti.« Ve, da nas čakajo skušnjave in nevarnosti, in je odkrit z nami. Nima namena, da bi nas vzel s sveta, ki je poln greha in zla, marveč nas usmerja k zanesljivemu zave tju. Za učence je molil: »Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega.« (Janez 17,15) Njim pa je dejal: »Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni, jaz sem svet premagal.« (Janez 16,33)PhK14 135.3

39 V svoji pridigi na Gori blagrov je Kristus učil svoje učence dragocenih naukov o nujnosti zaupanja v Boga. Ti nauki so namenjeni za spodbudo Božjim otrokom vseh časov in so tudi v našem času polni pouka in tolažbe. Zveličar je opozoril svoje sledilce na ptice v zraku, ki žvrgolijo hvalnice, neobremenjene s skrbmi, kajti »ne sejejo in ne žanjejo«. In vendar vzvišeni Oče zadovolji njihove potrebe. Zveličar sprašuje: »Ali niste vi več vredni kot one?« (Matej 6,26) Vzvišeni Skrbnik ljudi in živali odpira svojo roko in vzdržuje vse svoje stvar- stvo. Ne pozabi niti na ptice pod nebom. Ne daje jim hrane v kljun, toda oskrbi vse njihove potrebe. Same si morajo zbirati zrnje, ki jim ga raztrese. Same si morajoPhK14 135.4