Kristusovi učenci

»Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (2. Korinčanom 5,17)PhK14 64.1

19 Človek morda ne more natančno povedati, kdaj in kje se je spreobrnil, in našteti vseh okoliščin, ki so prispevale k temu; vendar to še ni dokaz, da ni spreobrnjen. Kristus je dejal Nikodemu: »Veter veje, koder hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.« (Janez 3,8) Kakor je veter neviden, njegove učinke pa razločno vidimo in čutimo, tako je z delovanjem Božjega Duha na človeško srce. Obnavljajoča moč, ki je človeške oči ne morejo videti, spočne v duši novo življenje, ustvarja novo bitje po Božji podobi. Čeprav je delovanje Duha tiho in neopazno, lahko vidimo njegove sadove. Če je srce obnovil Božji Duh, bo tudi življenje pričalo o tem. Čeprav ne moremo ničesar narediti, da bi se naše srce spremenilo in uskladilo z Bogom, čeprav se ne smemo zanašati nase in na svoja dobra dela, bo vendar naše življenje dokaz, ali v nas prebiva Božja milost. Sprememba bo vidna v značaju, navadah in težnjah. Jasno in razločno bo nasprotje med tem, kar smo bili in kar smo postali. Značaj se ne razodeva po naključnih dobrih ali slabih delih, marveč v usmeritvi, ki se kaže v vsakdanjih besedah in dejanjih.PhK14 64.2

Res je, da je življenje človeka lahko na zunaj spodobno tudi brez Kristusove obnavljajoče moči. Želja, da bi postali vplivni in spoštovani, lahko povzroči urejeno ži-vljenje. Samospoštovanje nas lahko spodbuja, da se ogi-bamo slabega. Tudi sebično srce lahko igra radodarnost. Toda kako bomo potem ugotovili, na čigavi strani smo?PhK14 64.3