Sprememba Življenja
Sanjsko Darilo

Nekega dne je odvetnik povabil Sheilo in Dana na slavnostno večer-jo v bližnji hotel. Bela limuzina se je na določeni dan ustavila pred hišo, da bi ju odpeljala.PhK14 65.1

Pozdravil ju je neznanec, ki se je predstavil kot Fred McGillicudy. Povedal jima je, da je umrl Danov daljni stric. V svoji oporoki je zapustil dve povratni karti za Havaje in nekaj opreme za na plažo. Na žalost sta Dan in Sheila prejela samo nekaj stvari za na plažo: brisače, zaščitne kreme - celo napihljivo žogo na srebrnem podstavku.PhK14 65.2

Vožnja z limuzino domov je potekala mirno, potem pa je voznik sunkovito zavrl in ustavil ob robu ceste. Nekdo je prisedel v avto. Izročil jima je dve vozovnici za Havaje z vsemi plačanimi stroški Dan in Sheila še danes ne vesta, kdo stoji za tem sanjskim darom.PhK14 65.3

Vi pa se lahko veselite, ker veste, kdo vam je podaril življenje. Čeprav Jezusa ne morete videti iz oči v oči, ko deluje v vašem življenju, lahko veste, da je On ob vas. Preberite označeni odlomek (poglejte 19 na strani 64). Izvedeli boste več o tihem načinu, po katerem Kristus spreminja naše življenje.PhK14 65.4

* Kaj menite, zakaj Jezus v vašem življenju deluje brez fanfar?PhK14 65.5

* Kako se počutite, kadar veste, da Jezus nadaljuje svoje delo v vas?PhK14 65.6

NareditePhK14 65.7

* Zapišite tri načine, na katere vam je Jezus pomagal, da ste se spremenili na boljšePhK14 65.8

* Pošljite majhen dar komu v potrebi, ne da bi izvedel, da mu to pošiljate vi.PhK14 65.9

Več o tem lahko preberete v ...PhK14 65.10

* Ezekiel 11,19PhK14 65.11

* Dejanja 9,1-18PhK14 65.12

* Titu 3,3-7PhK14 65.13

Komu pripada naše srce? S kom se ukvarjajo naše misli? O kom najraje govorimo? Komu pripadajo naša najtoplejša čustva in naše najboljše sposobnosti? Če smo Kristusovi, potem so naše misli z njim in nam je najljubše premišljevati o njem. Vse, kar smo in kar imamo, je posvečeno njemu. Hrepenimo po tem, da bi nosili njegovo podobo, dihali njegovega duha, izvrševali njegovo voljo in mu ugajali v vsem.PhK14 66.1

Tisti, ki so v Kristusu Jezusu postali novo stvarjenje, bodo obrodili sad Duha: »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje.« (Galačanom 5,22.23) Ne bodo več uživali v starih poželenjih, marveč bodo z vero v Božjega Sina hodili za njim, odsevali njegov značaj in se očiščevali, kakor je On čist. Stvari, ki so jih nekoč sovražili, sedaj ljubijo, kar pa so nekoč ljubili, sedaj sovražijo. Ošabni in vsiljivi postanejo krotki in ponižni v srcu, domišljavi in drzni pa resni in skromni. Pijanec preneha piti, nesramnež pa postane čist. Zavrgli so nečimrne običaje in posvetno modo. Kristjanova lepota ni zunanje lepotičenje, tem več »skriti človek srca v nepropadljivosti krotkega in tihega duha«. (1. Petrovo 3,4)PhK14 66.2

Dokaz pristnega spokorjenja je sprememba, ki jo povzroča. Grešnik je lahko prepričan, da je prešel iz smrti v življenje, ko obnovi svojo zaobljubo, ko vrne, kar je ukradel, in prizna svoje grehe ter ljubi Boga in bližnje.PhK14 66.3

Ko se mi, izgubljeni in grešni ljudje, vrnemo h Kristusu in postanemo deležni njegove odpuščajoče milosti, tedaj v našem srcu vzplamti ljubezen. Vsako breme je lahko, kajti jarem, ki ga Kristus ponuja, je lahek. Dolžnost postane veselje, žrtvovanje pa zadovoljstvo. Pot, ki se je prej zdela ovita v temo, postane svetla zaradi žarkov Sonca pravičnosti.PhK14 66.4

Lepota Kristusovega značaja se bo kazala v njegovih sledilcih. Kristusovo veselje je bilo izpolnjevati Božjo voljo. Gibalo Zveličarjevega življenja je bila ljubezen do Boga in gorečnost za njegovo slavo. Lepota in plemenitost vseh njegovih dejanj je izhajala iz ljubezni. Ljubezen je od Boga. Neposvečeno srce je ne more ustvariti niti doseči. Prebiva samo v srcu, v katerem vlada Jezus.PhK14 67.1

»Mi ljubimo, ker nas je on prvi vljubil.« (1. Janezovo 4,19) V srcu, ki je obnovljeno z Božjo milostjo, je ljubezen gibalo dejavnosti. Oblikuje značaj, usmerja nagnjenja, brzda strasti, premaguje sovražnost in plemeniti čustva. Ko se ta ljubezen neguje v srcu, naredi življenje prijetno in širi očiščujoč vpliv na vso okolico.PhK14 67.2

Božji otroci, posebno tisti, ki so šele začeli zaupati v njegovo milost, se morajo varovati dveh zmot. Že omenjena zmota je zaupanje v svoja dela, zanašanje na kar koli, kar lahko naredimo, da bi dosegli skladnost z Bogom. Kdor poskuša postati svet s svojimi deli izpolnjevanja zakona, poskuša nemogoče. Vse, kar lahko naredimo brez Kristusa, je omadeževano s sebičnostjo in grehom. Samo Kristusova milost nas lahko posveti po veri.PhK14 67.3

Nasprotna, a nič manj nevarna zmota je mnenje, da nas je Kristus osvobodil izpolnjevanja Božjega zakona; da naša dela nimajo ničesar opraviti z našim odrešenjem, saj lahko edino z vero postanemo deležni Kristusove milosti.PhK14 67.4

20 Toda namenimo pozornost dejstvu, da poslušnost ni gola zunanja pokornost, marveč služba ljubezni. Božji zakon je izraz same Božje narave, je utelešenje vzvišenega načela ljubezni in zato temelj Božje vla- davine v nebesih in na zemlji. Mar ne bomo izpolnjevali Božjega zakona v svojem življenju, ko se naše srce obnovi po Božji podobi in se njegova ljubezen vseli vanj? Ko se načelo ljubezni ukorenini v srcu in se človek obnovi po Stvarnikovi podobi, se izpolni novozavezna obljuba: »Svoje postave bom dal v njihova srca, v njihov razum jih bom zapisal.« (Hebrejcem 10,16) In ali v srce zapisani zakon ne bo usmerjal življenja? Po-slušnost, ki je služba in vdanost iz ljubezni, je pravo znamenje, da smo Kristusovi učenci. Zato Sveto pismo pravi: »Kajti to je Božja ljubezen, da izpolnjujemo njegove zapovedi.« (1. Janezovo 5,3 chr) »Kdor pravi: »Poznam ga,« pa se njegovih zapovedi ne drži, je lažnivec in v njem ni resnice.« (1. Janezovo 2,4) Namesto da bi nas vera osvobodila poslušnosti, nas naredi sodeležnike Kristusove milosti in nas tako usposablja, da smo poslušni.PhK14 67.5

Zveličanja si ne moremo zaslužiti s svojo poslušnostjo; je namreč brezplačni Božji dar, ki ga dobimo po veri. Toda poslušnost je sad vere. »Vi veste, da se je On razodel, da bi odvzel grehe, da pa v njem ni greha. Kdor ostaja v njem, ne greši; kdor pa greši, ga ni videl in ga ni spoznal.« (1. Janezovo 3,5.6) To je pravi dokaz. Če smo v Kristusu in Božja ljubezen prebiva v nas, tedaj bodo tudi naša čustva, naše misli in ravnanje v skladnosti z Božjo voljo, ki je izražena v predpisih njegovega svetega zakona. »Otroci, nihče naj vas ne zapelje. Le kdor ravna pravično, je pravičen, kakor je pravičen on.« (1. Janezovo 3,7) Pra-vičnost je opisana v merilu Božjega svetega zakona, ki je bil objavljen v desetih predpisih na Sinaju.PhK14 68.1

Tako imenovana vera v Kristusa, ki trdi, da človeka osvobaja obveznosti poslušnosti Bogu, ni vera, marveč predrznost. »Z milostjo ste namreč odrešeni po veri.« (Efežanom 2,8) Toda vera, če nima del, je sama zase mrtva. (Jakob 2,17) Preden je Jezus prišel na zemljo, je rekel o sebi: »Izpolnjevati tvojo voljo, moj Bog, me veseli,PhK14 69.1