Odgovornosti in dolžnosti Božjega ljudstva

Prapor resnice in verske svobode, ki so ga v minulih stoletjih visoko dvignili ustanovitelji evangeljske cerkve in Božje priče, je v tem zadnjem spopadu zaupan našim rokam. Na teh, ki jih je Bog blagoslovil s spoznanjem svoje Besede, leži velika odgovornost za ta dar. To Besedo moramo sprejeti za vrhovno veljavo. Človeško oblast moramo priznati za ureditev, ki jo je določil Bog, in učiti, da je naša sveta dolžnost, da smo ji pokorni v okviru njenih zakonitih pristojnosti. Toda kadar njene zahteve nasprotujejo Božjim, moramo ubogati Boga prej kakor ljudi. Božjo besedo moramo priznati nad vso človeško zakonodajo. »Tako pravi Gospod« ne smemo zamenjati s »tako pravi cerkev« ali »tako pravi država«. Kristusova krona mora biti povišana nad krone pozemskih mogočnikov. /AA, str. 68-69; DAp, str. 46/KS 166.4

Kot ljudstvo nismo dokončali dela, ki nam ga je zaupal Bog. Nismo pripravljeni na posledice, ki jih bo prinesla uveljavitev nedeljskega zakona. Ko vidimo znake prihajajoče nevarnosti, je naša dolžnost, da začnemo delati. Nihče naj ne sedi in mirno čaka na zlo ter se pri tem tolaži z mislijo, da se mora ta dejavnost nadaljevati, ker je tako napovedano v prerokovanjih, ter da bo Gospod zaščitil svoj narod. Božje volje ne izpolnjujemo, če mirno sedimo in ne naredimo ničesar, da bi ohranili svobodo vesti. Naše vnete in resne molitve naj se dvigajo v nebesa, da bi bile te nadloge preložene, dokler ne dokončamo dela, ki je bilo tako dolgo zanemarjeno. Še bolj goreče molimo in delajmo v skladnosti z molitvami. /T V, str. 713-714/KS 167.1

Naša dolžnost je narediti vse, kar je v naši moči, da bi preprečili grozečo nevarnost. Truditi se moramo razorožiti predsodke tako, da se kažemo v pravi luči pred ljudmi. Prednje moramo postaviti sporno vprašanje in učinkovito ugovarjati proti ukrepom, ki bodo ogrožali svobodo vesti. /T V, str. 452/KS 167.2

Bog nam je dal luč, ki odkriva nevarnosti pred nami. Kako smo torej lahko čisti v njegovih očeh, če ne naredimo vsega, kar je v naši moči, da bi jo delili ljudem? Ali smo zadovoljni s tem, da jih pustimo, da se bodo neposvarjeni spopadli s tem pomembnim vprašanjem? /T V, str. 712/KS 167.3

Ko ljudski prenovitelji začnejo priporočati ukrepe za omejitev verske svobode, se morajo naši vodje zavesti razmer in vneto nasprotovati tem prizadevanjem. Ni Božja volja, da pred ljudmi prikrivamo luč - resnico, ki jo potrebujejo za ta čas. Nekateri naši pridigarji, ki oznanjajo tretje angelsko sporočilo, ne razumejo, kaj dejansko zajema to sporočilo. Ne-kateri menijo, da je gibanje ljudske prenove tako majhnega pomena, da mu ni treba posvečati velike pozornosti. Mislijo, da tako samo zapravljajo čas z vprašanji, ki niso povezana s tretjim angelskim sporočilom. Gospod naj odpusti našim bratom, ker si tako razlagajo sporočilo, ki velja prav za ta čas. /TV, str. 715/KS 167.4

Že mnogo let pričakujemo, da bo v naši državi predpisan nedeljski zakon, zdaj pa, ko je gibanje tik pred vrati, se sprašujemo: »Ali bo naše ljudstvo opravilo svojo dolžnost glede tega vprašanja? Ali bodo pomagali, da se dvigne zastava in se na bojišče pokličejo tisti, ki spoštujejo svoje verske pravice in prednosti?« Hitro se približuje čas, ko bodo tisti, ki raje poslušajo Boga kakor ljudi, občutili roko preganjanja. Ali torej smemo osramotiti Boga s tem, da ostanemo tiho, ko ljudje teptajo njegove svete zapovedi? Medtem ko protestantski svet popušča Rimu, se moramo zbuditi, da bi razumeli razmere in videli spopad, ki nas čaka, v njegovem pravem pomenu. Stražarji naj zdaj povzdignejo svoj glas in oznanijo sporočilo o resnici za ta čas. Pokažimo ljudem, kje se na-hajamo glede na prerokovanja ter si prizadevajmo prebuditi duha pravega protestantizma. Opozorimo svet na prednosti verske svobode, ki smo jo tako dolgo uživali. /T V, str. 716/KS 168.1

Prebuditi moramo ljudi v naši deželi, da se uprejo na-predovanju tega najnevarnejšega sovražnika državljanske in verske svobode. /SP IV, str. 382/KS 168.2

Ali bomo v tej krizi sedeli s prekrižanimi rokami in ne naredili ničesar? ... Bog naj nam pomaga zbuditi se iz otopelosti, ki se nas drži že leta. /RH, 18. 12. 1888/KS 168.3