Nesebičnost

Kristusovo delo mora biti naš zgled. V templju, v shodnici, na mestnih ulicah, na tržnici in v delavnici, ob jezeru in med griči je oznanjeval evangelij in zdravil bolne. Njegovo življenje nesebične službe mora postati naš učbenik. Njegova nežna in sočutna ljubezen graja našo sebičnost in brezsrčnost. /T IX, str. 31/KS 247.4

Naša spodbuda, da delamo za Boga, ne sme imeti nič sku-pnega s sebičnostjo. Nesebična vdanost in duh požrtvovalnosti sta vedno bila in vedno bosta prvi pogoj za sprejemljivo službo. Naš Gospod in Učitelj je določil, da se v njegovo delo ne vtke niti ena nit sebičnosti. V svoja prizadevanja moramo vnesti obzirnost in znanje, natančnost in modrost, ki jih je Bog popolnosti zahteval od graditeljev pozemskega svetišča. Vendar se moramo pri vsakem našem delu zavedati, da so tudi največje nadarjenosti ali najsijajnejša služba sprejemljive samo, ko sebe položimo na oltar kot živo in popolno daritev. /PK, str. 65; PKr, str. 43/KS 247.5

Prenovitelji bi morali biti med vsemi najbolj nesebični, prijazni in vljudni. V njihovem življenju bi se morala videti prava dobrota nesebičnih dejanj. /MH, str. 157; ZDR, str. 97/KS 248.1