3. POGLAVJE—STANJE BOŽJEGA LJUDSTVA

Pomanjkanje misijonskega duha

Med adventisti sedmega dne je le malo misijonskega duha. Če bi bili pridigarji in verniki dovolj spodbujeni, ne bi tako brezbrižno počivali, medtem ko jih je Bog počastil s tem, da jih je določil za varuhe njegovega zakona s tem, ko ga je vtisnil v njihove misli in ga zapisal v njihovo srce. (Jer 31,33)/T III, str. 202/KS 36.1

Pravi misijonski duh je izginil iz cerkva, ki izražajo tako vzvišeno izpoved vere. V njihovih srcih ne gori več ljubezen do bližnjih in želja, da bi jih pripeljali v Kristusovo čredo. Želimo si resnih delavcev. Ali ni nikogar, ki bi se odzval klicu, ki se sliši z vseh strani: »Pridi... in pomagaj nam”? (Apd 16,9) /T IV, str. 156/KS 36.2

Pokazano mi je bilo, da smo kot ljudstvo pomanjkljivi. Naša dela niso v skladnosti z našo vero. Naša vera izpričuje, da nam je zaupano oznaniti najslovesnejše in najpomembnejše sporočilo, ki je bilo sploh kdaj dano smrtnikom. Vendar se ob tem dejstvu naša prizadevanja, naša vnema in naš duh požrtvovalnosti ne morejo primerjati z značajem dela. Prebuditi se moramo iz spanja in Kristus nam bo dal življenje. (Ef 5,14) /T II, str. 114/KS 36.3

Srce me boli, ko pomislim na to, kako malo se naše cerkve zavedajo svoje slovesne odgovornosti do Boga. Niso samo pridigarji vojaki, marveč vsak moški in ženska, ki sta vpoklicana v Božjo vojsko. Ali smo pripravljeni živeti vojaško skromno po Kristusovem zgledu samoodpovedi in požrtvovalnosti? Kakšno samoodpoved so pokazale naše cerkve? Lahko da so prispevale denarno pomoč, niso pa dale sebe. /GCB, 1893, str. 131/KS 36.4

Mnogi, ki trdijo, da so Kristusovi sledilci, ne čutijo odgovornosti do ljudi nič več kakor ta svet. Poželenje oči, napuh življenja, ljubezen do razkazovanja in lagodnosti so ljudi, ki se imajo za kristjane, ločili od Boga. Misijonskega duha imajo 36 samo nekateri. Kaj bi bilo treba narediti, da bi se grešnikom s Siona odprle oči in bi hinavci trepetali? (Iz 33,14) /GCB, 1893, str. 132/KS 37.1

Nekateri ljudje so ustrezno predstavljeni z Merozom. (Sod 5,23) Misijonski duh ni nikoli prežel njihovega srca. Klici iz daljnih misijonov jih niso spodbudili k delu. Kakšen izgovor bodo dali Bogu tisti, ki ne naredijo ničesar za njegovo delo - ničesar, da bi pridobili ljudi za Kristusa? Takšnim bodo namenjene besede: »Malopridni in leni služabnik!« (Mt 25,26) /HS, str. 290/KS 37.2

Za ponazoritev neopravljenega dela za Boga, ki bi moralo biti naša prednost, sem bila opozorjena na besede: “‘Prekolnite Meroz,’ pravi Gospodov angel, ‘prekolnite, prekolnite njegove prebivalce, ker niso prišli na pomoč Gospodu, na pomoč Gospodu z junaki.’” (Sod 5,23) /T II, str. 247/KS 37.3