Zanesljivo zdravilo

Za malodušne obstaja zanesljivo zdravilo - vera, molitev in delo. Vera in delo bosta obrodila gotovost in zadovoljstvo, ki bosta iz dneva v dan vse bolj rasla. Ali ste v skušnjavi, da bi se prepustili mučnim slutnjam ali skrajnemu malodušju? V najtemnejših dneh, ko so razmere videti najbolj nevarne, se nikar ne bojte. Zaupajte Bogu. On pozna vaše potrebe in je vsemogoč. Njegova neskončna ljubezen in sočutje se nikoli ne izčrpata. Nikar se ne bojte, da ne bo izpolnil svoje obljube. Bog je večna resnica. Nikoli ne bo spremenil zaveze, ki jo je sklenil z njimi, ki ga ljubijo. Svojim zvestim služabnikom bo podaril toliko moči, kolikor je potrebujejo. /PK, str. 164-165; PKr, str. 103/KS 110.4

Za duhovno lenobo obstaja samo eno pravo zdravilo: delo za ljudi, ki potrebujejo pomoč. /T IV, str. 236/KS 111.1

To je zdravilo, ki ga je Kristus predpisal njim, ki so malodušni, dvomijo in so negotovi. Potrti, ki hodijo žalostni pred Gospodom, naj vstanejo in pomagajo komu, ki potrebuje pomoč. /T VI, str. 266/KS 111.2

Kristjani, ki stalno rastejo v gorečnosti, navdušenosti, vnemi in ljubezni, ne bodo nikoli odpadli. /RH, 7. 6. 1887/ Tisti, ki ne sodelujejo v tem nesebičnem delu, so duhovno slabotni, izčrpani od bojev, dvoma, godrnjanja, grešenja in kesanja, dokler ne izgubijo slehernega občutka za tisto, kar tvori pravo vero. Čutijo, da se ne morejo vrniti v svet, in tako omahujejo ob sionski meji; so malenkostno ljubosumni, nevoščljivi, nezadovoljni in jih peče vest. So skrajno dlakocepski ter se naslajajo nad napakami in grehi svojih bratov. V njihovem duhovnem življenju se kažejo brezup, nezvestoba in tema. /RH, 2. 9. 1890/KS 111.3