Ponudite svojo roko v pomoč

Greh je največje zlo. Zato je naša naloga izkazovati usmiljenje in pomagati grešniku. Toda vseh ljudi ne moremo doseči na enak način. Veliko je takšnih, ki skrivajo lakoto svoje duše. Tem bi bilo v veliko pomoč, če bi jim namenili nežno besedo in prijazen ogovor. So tudi takšni, ki so v največji potrebi, a se tega ne zavedajo. Ne zavedajo se neizmerno bednega stanja. Mnogi so tako globoko zabredli v greh, da so izgubili občutek za večne resničnosti, izgubili Božjo podobo in težko vedo, ali bodo zveličani ali ne. Nimajo ne vere v Boga ne zaupanja v človeka. Mnoge od teh lahko dosežemo le z deli nepristranske prijaznosti. Najprej je treba poskrbeti za njihove telesne potrebe. Moramo jih nahraniti, umiti in spodobno obleči. Ko bodo videli dokaze naše nesebične ljubezni, bodo laže verjeli v Kristusovo ljubezen.KS 195.3

Mnogo je takšnih, ki grešijo in se sramujejo svojega ne-spametnega ravnanja. Misel na napake in grehe jih spravlja v obup. Teh ljudi ne smemo zanemariti. Ko mora kdo plavati proti toku, ga vsa moč toka vleče nazaj. Ponudite mu roko v pomoč, kakor je roka starejšega Brata pomagala utapljajočemu se Petru. Namenite mu besede, polne upanja, ki bodo vzpostavile zaupanje in prebudile ljubezen. /COL, str. 387; KP, str. 270-271/KS 195.4

Človeku, ki je naveličan življenja v grehu, vendar ne ve, kje naj poišče olajšanje, predstavite sočutnega Zveličarja. Primite ga za roko, dvignite ga in mu povejte besede poguma in upanja. Pomagajte mu prijeti Zveličarjevo roko. /MH, str. 168; ZDR, str. 106/KS 196.1