Priče

Smo Kristusove priče, zato ne smemo dopustiti, da posvetne koristi in načrti zapravijo naš čas in prevzamejo našo pozornost. /T IX, str. 53-54/KS 17.3

»Vi ste moje priče, govori Gospod. ... Jaz sem rešitev napovedal, prinesel in oznanil. Ni bilo med vami tujega boga.KS 17.4

Vi ste mi priče. Jaz, Gospod, sem te poklical v pravičnosti in te prijel za roko, varujem te in te postavljam za zavezo ljudstvu in za luč poganskim narodom, da odpreš slepe oči, da izpelješ jetnike iz zapora, iz ječe tiste, ki sedijo v temi.” (Iz 43,10-12 eku; 42,6-7) /AA, str. 10; DAp, str. 10/KS 17.5

Posvetni ljudje častijo lažne bogove. Odvrniti bi jih morali od njihovega zmotnega slavljenja, vendar ne z obsojanjem njihovih malikov, temveč z usmerjanjem pozornosti na to, kar je mnogo boljše. Treba je oznaniti Božjo dobroto. »Vi ste moje priče, govori Gospod, in jaz sem Bog.« (Iz 43,12) /COL, str. 299; KP, str. 206/KS 17.6

Vsi, ki bodo stopili v Božje mesto, morajo v svojem zemeljskem življenju predstaviti Kristusa z vsem svojim ravnanjem. Ravno to jih določa za njegove glasnike in priče. Podati morajo nedvoumno in odločno pričevanje proti vsem grešnim navadam ter usmerjati grešnike k Božjemu Jagnjetu, ki odvzema greh sveta. /T IX, str. 23/KS 17.7

Učenci bi kot Kristusove priče morali iti svetu objavljat, kar so videli in slišali od njega. Poklicani so bili na najpomembnejšo službo, kar so jo ljudje kdaj imeli in je bila takoj za službo samega Kristusa. Bodo namreč Božji sodelavci pri reševanju ljudi. /AA, str. 19; DAp, str. 15/KS 18.1

Božanski Učitelj pravi: Samo moj Duh vas lahko uči in prepriča o grehu. Zunanji videz pusti samo začasen vtis. Svojo resnico bom vtisnil v zavest in ljudje bodo moje priče - po vsem svetu bodo potrjevali moje zahteve po človekovem času, denarju in umu. /T VII, str. 159/KS 18.2

Naše priznanje njegove zvestobe je sredstvo, ki so ga nebesa izbrala za razodevanje Kristusa svetu. Spoznati moramo njegovo milost tako, kakor so jo oznanjali sveti ljudje v starih časih. Toda najbolj učinkovito je pričevanje naše osebne izkušnje. Priče za Boga smo, če v sebi razodenemo delovanje božanske moči. Življenje vsakega posameznika se razlikuje od vseh drugih, zato je njegova izkušnja bistveno drugačna od njihove. Bog želi, da bi se naša hvala dvigala k njemu zaznamovana z našo osebnostjo. Takšna dragocena priznanja v hvalo slave njegove milosti, ki jih podpira življenje, ki je podobno Kristusovemu, imajo nepremagljivo moč, ki deluje za zveličanje ljudi. /DA, str. 347; JŽ, str. 299/KS 18.3

Bog ne more razodeti spoznanja o svoji volji in čudežev milosti nevernemu svetu, če njegove priče niso razpršene po vsem svetu. Njegov načrt je, da bodo tisti, ki so deležni vzvišenega zveličanja po Jezusu Kristusu, postali njegovi misijonarji, utelešene luči po vsem svetu, da bodo kot znamenje ljudem, živa knjiga, ki jo poznajo in berejo vsi ljudje, katerih vera in dela pričajo o skorajšnjem Zveličarjevem prihodu. S tem bodo pokazali, da Božje milosti niso prejeli zaman. Ljudje morajo biti opozorjeni, da se pripravijo na prihajajočo sodbo. /T II, str. 631-632/KS 18.4

Učenci so razmišljali o njegovem čistem in svetem življenju in čutili, da jim nikakršen napor ne bo prehud, nikakršna žrtev prevelika, samo da bi s svojim življenjem lahko pričali o lepoti Kristusovega značaja. O, ko bi lahko znova preživeli zadnja tri leta, kako popolnoma drugače bi ravnali! O, ko bi samo še enkrat lahko videli svojega Učitelja, kako goreče bi si prizadevali, da mu izkažejo svojo globoko ljubezen, in kako iskreno bi obžalovali, da so ga žalili z besedo ali dejanjem nevere! Vendar pa so se potolažili z mislijo, da jim je odpuščeno. Odločili so se, da se bodo odkupili za svoje neverovanje, kolikor koli bo to mogoče, tako da ga bodo pogumno priznali pred svetom. /AA, str. 36; DAp, str. 25-26/KS 18.5

Ozdravljena obsedenca sta bila prva misijonarja, ki ju je Jezus poslal oznanjat evangelij na področju Deseteromestja. Imela sta prednost, da sta le nekaj trenutkov poslušala Kristusov nauk. Nobena pridiga z njegovih ust ni prišla do njunih ušes. Nista mogla poučevati ljudstva kakor učenci, ki so vsak dan živeli s Kristusom. Ampak ona sama sta bila dokaz, da je Jezus Mesija. Lahko sta pripovedovala, kar sta vedela, kar sta videla, slišala in občutila o Kristusovi moči. To lahko naredi vsak, katerega srca se je dotaknila Božja milost. Ljubljeni učenec Janez je napisal: »Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo na svoje oči videli, kar smo gledali in so tipale naše roke, o Besedi življenja, ... kar smo videli in slišali, oznanjamo vam.« (1 Jn 1,1-3 CHR) Kot Kristusove priče moramo povedati, kar vemo, kar smo sami videli, slišali in občutili. Če korakoma hodimo za Jezusom, bomo imeli kaj otipljivega povedati o tem, kako nas je vodil. Povemo lahko, kako smo preizkusili njegovo obljubo in ugotovili, da je resnična. Pričamo lahko o tem, kar vemo o Kristusovi milosti.KS 19.1

To je pričevanje, za katero nas je poklical Gospod in brez katerega svet gre v pogubo. /DA, str. 340; JŽ, str. 293/KS 19.2