Ponazoritev

V sanjah mi je nekdo prinesel kos belega platna ter mi naročil, naj ukrojim obleke za ljudi različnih velikosti, značajev in življenjskih okoliščin. Rečeno mi je bilo, naj jih urežem in obesim, da bodo popolnoma pripravljene za šivanje, ko bo to potrebno. Imela sem občutek, da mnogi izmed teh, za katere sem poklicana ukrojiti, tega niso vredni. Vprašala sem, ali je to zadnji kos platna, ki ga moram urezati. Rečeno pa mi je bilo, da ne; takoj ko bom končala delo s tem platnom, bom dobila druga, katerih se bom morala lotiti.KS 66.2

Bila sem malodušna zaradi toliko dela, ki me čaka, in sem rekla, da že več kakor dvajset let krojim obleke za druge, vendar moje delo ni cenjeno, niti ne vidim, da bi s svojim delom naredila kaj posebno dobrega. Osebi, ki mi je prinesla platno, sem posebej omenila neko žensko, za katero mi je bilo rečeno, naj ji ukrojim obleko. Rekla sem, da ne bo cenila mojega dela ter da bo podariti ji obleko pomenilo izgubo časa in blaga. Je zelo revna, ne tako bistroumna in neurejena, zato jo bo hitro umazala. Oseba je odvrnila: »Ukroji obleke. To je tvoja dolžnost. Izguba ni tvoja, marveč moja. Bog ne gleda, kakor gleda človek. On načrtuje delo, ki ga želi opraviti, ti pa ne veš, kaj bo uspešno, to ali ono. Pokazalo se bo, da bodo mnogi takšni ubogi stopili v kraljestvo, medtem ko bodo zunaj puščeni tisti, ki so uživali vse blagoslove in vse prednosti, da bi se izpopolnili.« /T II, str. 10-11/KS 66.3

Vojaki ure in ure vadijo, kako sneti svoj oprtnik in ga nato zopet oprtati. Naučijo se, kako zložiti puške v piramido in kako jih spet hitro pograbiti. Vadijo napad na sovražnika in izvajajo različne vojaške vaje. Tako se nenehno usposabljajo, da bodo pripravljeni za vse težavne okoliščine. Mi, ki se bojujemo v bitki Kneza Emanuela, ne bi smeli biti manj vestni v svojih pripravah na duhovno vojno. /GW, str. 75/KS 66.4