Nevarnost, ki spremlja misijonsko dejavnost

Kadar povečamo svoje dejavnosti in postanemo uspešni pri delu, ki ga moramo opraviti, ne smemo pozabiti, da nam preti nevarnost, da se zanesemo na človeške načrte in metode. Nagnjeni bomo k temu, da manj molimo in imamo manj vere. Znašli se bomo v nevarnosti, da pozabimo na svojo odvisnost od Boga, ki edini lahko da uspeh našemu delu. Toda kljub temu naj nihče ne misli, da mora delati manj. Ne, ne sme delati manj, marveč naj še bolj dela, potem ko je prejel nebeški dar - Svetega Duha. /RH, 4. 7. 1893/KS 101.5

Prišel bo čas, ko bo cerkev razvneta z božansko močjo, sad tega pa bo resna dejavnost. Življenjska moč Svetega Duha bo navdihnila vernike, da bodo šli naprej in pripeljali ljudi h Kristusu. Toda ko se bo ta dejavnost razodela, bodo mnogi najbolj vneti delavci varni samo takrat, ko se bodo zanašali na Boga s stanovitno in gorečo molitvijo. Goreče bodo morali prositi za Kristusovo milost, da jih obvaruje pred tem, da bi postali ponosni na svoja dela ali pred mislijo, da bodo zveličani zaradi svoje dejavnosti. Neprestano morajo gledati na Jezusa, da bi lahko jasno spoznali, da njegova moč opravlja delo. Tako bodo lahko vso slavo pripisali Bogu. Morda bomo poklicani vložiti najodličnejše napore za napredek Božjega dela. Takrat bo najpomembnejša molitev našemu nebeškemu Očetu: molimo na samem, v družinskem krogu in v cerkvi./RH, 4. 7. 1893/KS 102.1

Po mnenju rabinov sta stalna naglica in zaposlenost po menili vrhunec vere. Pri razkazovanju svoje večje pobožnosti so se zanašali na zunanja dela. Tako so svojo dušo ločili od Boga in postali domišljavi. Iste nevarnosti še vedno pretijo. Kadar narašča marljivost in ljudje dosežejo uspeh v delu za Boga, obstaja nevarnost zanašanja na človeške načrte in metode. To vodi k temu, da manj molimo in imamo manj vere. Tudi mi smo v nevarnosti kakor učenci, da pozabimo na svojo odvisnost od Boga in poskušamo iz svoje marljivosti narediti zveličarja. Neprestano moramo gledati na Jezusa in dojeti, da njegova moč opravlja delo. Med resnim delom za zveličanje izgubljenih si moramo vzeti čas tudi za razmišljanje, molitev in proučevanje Božje besede. Samo delo, ki je opravljeno z mnogimi molitvami in je posvečeno s Kristusovimi zaslugami, se bo na koncu izkazalo za uspešno in dobro. /DA, str. 362; JŽ, str. 314/KS 102.2