Osnovni vzgib uspešne službe

Kar koli je narejeno iz čiste ljubezni, pa naj je v človeških očeh še tako majhno ali neznatno, pomeni pravi uspeh. Bog bolj ceni, s koliko ljubezni kdo dela, kakor pa koliko je naredil./T II, str. 135/KS 268.3

Deset resnično spreobrnjenih, voljnih in nesebičnih delavcev lahko na misijonskem področju naredi več kakor sto njih, ki omejujejo svoja prizadevanja, da bi se ravnali po navadah, se držali neživljenjskih pravil, delajo pa brez globoke ljubezni do ljudi. /T IV, str. 602/KS 268.4

Sposobnosti, ki jih imate zdaj ali jih boste imeli nekoč, vam ne bodo zagotovile uspeha, marveč ga boste dosegli s tem, kar Gospod lahko naredi za vas. Veliko manj bi se morali zanašati na to, kar lahko naredijo ljudje, in veliko bolj na to, kar lahko Bog naredi za vsakega verujočega. Bog hrepeni po tem, da bi se v veri obračali nanj. Hrepeni po tem, da bi od njega pričakovali mogočna dela. Hrepeni, da bi nam lahko pomagal razumeti kakor pozemska tako tudi duhovna vprašanja. On lahko izostri razum. Podari lahko rahločutnost, obzirnost in izboljša veščine. Začnite uporabljati svoje talente, Boga prosite za modrost in prejeli jo boste. /COL, str. 146; KP, str. 97/KS 268.5

Olje milosti zagotovi ljudem pogum in spodbudo, da vsak dan opravljajo delo, ki jim ga je določil Bog. Pet nespametnih devic je imelo svetilke (te pomenijo znanje o svetopisemski resnici), vendar niso imele Kristusove milosti. Dan za dnem so opravljale običajne obrede in postranske dolžnosti, vendar je bila njihova služba brez življenja, oropana Kristusove pravičnosti. Sonce pravičnosti ni sijalo v njihovem srcu in umu, zato niso imele ljubezni do resnice, ki človeka spravi v skladnost s Kristusovim življenjem in značajem, z njegovo podobo in z njegovim imenom. Njihova prizadevanja niso bila prepojena z oljem milosti. Njihova vera je bila suha lupina brez pravega jedra. Trdno so se držale zunanjih oblik in naukov, vendar so bile v svojem krščanskem življenju zapeljane. Bile so polne samopravičnosti in se niso naučile naukov v Kristusovi šoli, ki bi jih, če bi jih udejanjale, lahko zmodrili za zveličanje. /RH, 27. 3. 1894/KS 269.1

Božje delo se mora dokončati s sodelovanjem božanskih in človeških sil. Domišljavi so lahko na videz dejavni v Božjem delu, toda če niso pobožni, je njihova dejavnost brezkoristna. Če bi lahko preiskali kadilnico angela, ki stoji ob zlatem oltarju pred prestolom, obdanim z mavrico, bi spoznali, da morajo biti Jezusove zasluge združene z našimi molitvami in napori, ali pa bodo prav tako brez vrednosti, kakor Kajnova daritev. Če bi lahko videli vso dejavnost človeških orodij, kakor jih vidi Bog, bi spoznali, da bo preizkušnjo sodbe zdržalo samo delo, ki je bilo opravljeno z veliko molitve in posvečeno z Jezusovimi zaslugami. Ko bo opravljena preiskava, tedaj bomo lahko videli razliko »med njim, ki služi Bogu, in njim, ki mu ne služi«. (Mal 3,18) /RH, 4. 7. 1893/KS 269.2

Legalistična vera ne prinaša rešitve za ta čas. Lahko na zunaj opravljamo vsa dela verske službe, a nam kljub temu primanjkuje poživljajočega vpliva Svetega Duha, kakor sta gilbojskim goram primanjkovala rosa in dež. Vsi potrebujemo duhovni dež. Poleg tega potrebujemo tudi svetle žarke Sonca pravičnosti, da bodo omehčali in obrzdali naše srce. Kadar gre za načela, moramo vedno biti trdni kakor skala. Učiti se moramo svetopisemskih načel, potem pa jih podpreti s svetim življenjem. /T VI, str. 417-418/KS 270.1

Uspeh ni odvisen toliko od nadarjenosti, kolikor od odločnosti in dobre volje. Za opravljanje sprejemljive službe nas ne usposabljajo čudovite nadarjenosti, temveč skrbno opravljanje vsakdanjih dolžnosti, zadovoljen duh ter pristno in iskreno zanimanje za blaginjo drugih. V najskromnejših življenjskih razmerah lahko najdemo pravo vrlino. Najnavadnejše naloge, ki jih opravimo z ljubeznijo in zvestobo, so v Božjih očeh čudovite. /PK, str. 219; PKr, str. 136/KS 270.2

Sorazmernost močnega in lepega značaja oblikujejo posamezna opravljanja dolžnosti. Zvestost pa mora označevati naše življenje tako v njegovi najmanjši kakor tudi v največji podrobnosti. Poštenost v majhnih stvareh, opravljanje majhnih dejanj zvestobe in drobna prijazna dela bodo razvedrili življenjsko pot. Ko bo naše delo na zemlji končano, bo ugotovljeno, da je vsaka od majhnih zvesto opravljenih dolžnosti širila vpliv za dobro - vpliv, ki nikoli ne more izginiti. /PP, str. 574; OP, str. 447/KS 270.3