Zanesljiva nagrada

On, ki je vsakemu človeku določil »svoje opravilo« (Mr 13,34) po njegovih zmožnostih, ne bo nikoli dopustil, da bi zvesto opravljena dolžnost ostala brez nagrade. Vsako delo zvestobe in vere bo zaznamovano s posebnim znakom Božje naklonjenosti in njegovega odobravanja. Vsakemu delavcu je dana obljuba: »Odhaja z jokom, ko nosi seme za setev; ... prihaja domov z vriskanjem, ko nosi svoje snope.« (Ps 126,6) /T V, str. 395/KS 273.2

Če je naše delo še tako kratkotrajno in naša služba še tako skromna, če bomo v preprosti veri sledili Kristusu, ne bomo razočarani nad nagrado. Tega, česar si celo največji in najmodrejši ne morejo prislužiti, lahko najšibkejši in najskromnejši prejmejo. Zlata nebeška vrata se ne odprejo tistim, ki povišujejo sebe, ali tistim, ki so ošabnega duha. Toda vhod v večnost se bo na stežaj odprl drhtečemu dotiku roke majhnega otroka. Blagoslovljeno bo povračilo milosti za tiste, ki so služili Bogu v preprosti veri in ljubezni. /COL, str. 404; KP, str. 283/KS 273.3

Tisti, ki opravljajo svoje delo, bodo nosili krono daritve in prejeli svojo nagrado. /T VI, str. 348/KS 273.4

Vsakega Božjega delavca bi morala ta misel spodbuditi in opogumiti. V tem življenju se nam pogosto zdi, da je naše delo za Boga skoraj brez uspeha. Naša prizadevanja, da delamo dobro, so lahko resna in vztrajna, vendar nam morda ne bo dovoljeno biti priče njihovim sadovom. Lahko se nam zdi, da je trud zaman. Toda Zveličar nam zagotavlja, da je naše delo zapisano v nebesih in da nagrada ne bo manjkala. /T VI, str. 305/ KS 274.1

Vsako delo pravičnosti, usmiljenja in dobrote ustvarja glasbo v nebesih. Oče s svojega prestola opazuje te, ki jih opravljajo, in jih prišteva med svoje najdragocenejše zaklade. »Ti bodo ... moj zaklad, govori Gospod nad vojskami.” (Mal 3,17 EKU) Vsako izkazovanje usmiljenja potrebnim in trpečim se šteje, kakor da je narejeno Jezusu. Kdor pomaga revnim ali sočustvuje s trpečimi in zaničevanimi ter se zavzame za sirote, doseže globlje občestvo z Jezusom. /RH, 16. 8. 1881/ Kristus vsako delo usmiljenja, dobrote in skrbi za nesrečne, slepe, hrome, bolne, vdove in sirote šteje, kakor da je narejeno njemu. Ta dela so zapisana v nebeških poročilih in bodo nagrajena. /T III, str. 512-513/KS 274.2