Sedanja nagrada

Sreča. Kdor svoje življenje posveti službi, podobni Kristusovi, ve, kaj pomeni prava sreča. Njegovo zanimanje in molitve segajo daleč čez njegov ego. Ko si prizadeva pomagati drugim, tudi sam raste. Postane del širšega načrta in najvznemirljivejšega dela. Kako potemtakem ne bi rasel, ko je postal prenosnik božanske luči in blagoslova? Takšen prejema modrost iz nebes. Vedno bolj se istoveti s Kristusom in z vsemi njegovimi načrti. V njegovem življenju ne more priti do duhovnega zastoja. /T IX, str. 42/KS 275.1

Cerkev, ki se učinkovito loti tega dela, je srečna cerkev. Moški ali ženska, ki ima srce polno usmiljenja in ljubezni do tavajočih in si jih prizadeva pripeljati v čredo velikega Pastirja, opravlja blagoslovljeno delo. Kako navdušujoča je misel, da se nebesa bolj veselijo enega spreobrnjenega grešnika kakor devetindevetdesetih pravičnih. /T II, str. 22/KS 275.2

Nič ni težko človeku, ki se podredi Božji volji. »Služite ... kakor Gospodu,« (Ef 6,7) je misel, ki daje čar vsakemu delu, ki mu ga določi Bog. /T IX, str. 150/KS 275.3

Krščanskemu delavcu ni pretežko delo, ki so mu ga določila nebesa. Ko vidi ljudi, ki so osvobojeni sužnosti grehu, je deležen veselja svojega Gospoda. To veselje mu poplača vsakršno samoodpoved. /SW, 2. 4. 1903/KS 275.4

Opravljanje težaškega dela in potrpežljiva dobrodelnost, ki zahteva samoodpoved, je slavno delo, ki uživa naklonjenost nebes. /T II, str. 24/KS 275.5

Kristus se veseli, ko vzame na videz brezupno snov - tiste, ki jih je Satan ponižal in po katerih je deloval - ter iz njih naredi podložnike svoje milosti.... Svoje otroke usposablja za svoje orodje za opravljanje svojega dela. Uspeh, ki ga dosežejo že v tem življenju, jim pomeni dragoceno nagrado. /T VI, str. 308-309/KS 276.1

Blagoslov. Vsak napor, ki ga vložimo v delo za Kristusa, bo v zameno prinesel blagoslov nam. /COL, str. 354; KP, str. 245/ Vsaka opravljena dolžnost in vsaka žrtev, narejena v Jezusovem imenu, prinašata neskončno veliko nagrado. Bog nam že med samim opravljanjem dolžnosti govori in daje svoj blagoslov. /T IV, str. 145/KS 276.2

Na tem svetu bi morali živeti zato, da bi pridobivali ljudi za Zveličarja. Če škodimo drugim, škodimo tudi sebi. Če blagoslavljamo druge, blagoslavljamo tudi sebe, saj se vpliv vsakega dobrega dejanja zrcali v našem srcu. /T IV, str. 72/ Vsak žarek luči, ki ga delimo z drugimi, se zrcali v našem srcu. Vsaka prijazna in sočutna beseda, ki jo izrečemo trpečim, vsaka pomoč zatiranim in vsak dar, s katerim zadovoljimo potrebe bližnjih in je dan ali izvršen zaradi Božje slave, bo prinesel blagoslov dajalcu. Kdor tako dela, uboga nebeški zakon in bo deležen Božjega odobravanja. /T IV, str. 56/KS 276.3

Čeprav bo velika končna nagrada dana ob Kristusovem prihodu, iskrena služba Bogu prinaša nagrado že v tem življenju. Delavec se bo spopadal s težavami, nasprotovanji in grenkim malodušjem. Morda ne bo videl sadov svojih prizadevanj. Vendar bo kljub temu v svojem delu našel blagoslovljeno nagrado. Vsi, ki se z nesebično službo za človeštvo izročijo Bogu, sodelujejo z Gospodom slave. Ta misel lajša vse napore, krepi voljo in opogumlja duha za spopad z vsem, kar se lahko zgodi. /T VI, str. 305-306/KS 276.4

Zdravje. Dobrodelnost je izvrstno zdravilo za bolezen. Kdor opravlja to delo, je poklican iskati Boga, Bog pa se je zaobljubil, da bo odgovoril. »Gospod te bo vedno vodil in ti sitil dušo v suhih krajih ... in ... boš kakor namakan vrt, kakor vodni vrelec, ki mu voda ne usahne.” (Iz 58,11) /T II, str. 29/KS 276.5

V občestvu z Bogom Očetom, Kristusom in svetimi an271 geli so Božji delavci obdani z nebeškim ozračjem, ki prinaša zdravje telesu, prodornost umu in veselje duši. /T VI, str. 306/ Zadovoljstvo, ki ga zagotavlja delanje dobrega drugim, prinaša žar čustev, ki se bliskovito širi po živcih, pospeši krvni obtok in prinaša telesno in umsko zdravje. /T IV, str. 56/KS 277.1

Moč. Ko močan človek preneha delati, začne slabeti. Cerkve ali posamezniki, ki prenehajo skrbeti za druge in se zapirajo sami vase, bodo kmalu postali duhovno šibki. Delo ohranja krepkost močnega človeka. Duhovno delo, trud in nošenje odgovornosti bodo dali moči Kristusovi cerkvi. /T II, str. 22/KS 277.2

Mir. Pri delu za druge bomo doživeli prijetno zadovoljstvo in notranji mir, ki bosta zadostna nagrada. Ko smo spodbujeni z vzvišeno in plemenito željo, da pomagamo drugim, bomo našli resnično srečo v zvestem opravljanju različnih dolžnosti. To nam bo prineslo več kakor vse zemeljske nagrade. Angeli opazijo vsako zvesto in nesebično opravljanje dolžnosti, ki blesti v našem življenjskem poročilu. /T II, str. 132/KS 277.3