Abrahamov veliki zgled

Preizkušnja, pred katero je bil postavljen Abraham, ni bila lahka. Tudi zahtevana žrtev ni bila majhna. Na njegovo deželo, sorodstvo in dom so ga vezale močne vezi. Vendar se ni obotavljal ubogati poziva. Ni spraševal o obljubljeni deželi: »Ali je zemlja rodovitna in podnebje zdravo, ali ponuja prijetno okolje in priložnosti za kopičenje bogastva?” Bog je rekel, njegov služabnik pa mora ubogati. Najugodnejši kraj na svetu zanj je bil tisti, ki mu ga je določil Bog.KS 186.2

Mnogi so še vedno preizkušam, kakor je bil Abraham. Ne slišijo Božjega glasu, ki bi jim govoril naravnost iz nebes, marveč jih kliče po naukih svoje Besede in dogodkih svoje previdnosti. Morda se od njih zahteva, da se odpovedo poklicu, ki obljublja bogastvo in čast, da pretrgajo všečne in dobičkonosne zveze, se ločijo od sorodstva in se podajo v nekaj, kar je videti kot pot samoodpovedi, nadlog in žrtve. Bog jim je določil nalogo, ki jo morajo opraviti; lahkotno življenje ter vpliv prijateljev in sorodstva pa bi oviral razvoj prav tistih lastnosti, ki so pomembne za njeno izpolnitev. Poziva jih, naj se ločijo od človeških vplivov in podpore, ter jih vodi, da občutijo potrebo po njegovi pomoči in se zanašajo samo nanj, da bi se jim lahko razodel. Kdo se je pripravljen ob klicu Previdnosti odreči priljubljenim načrtom in prijateljskim vezem? Kdo bo sprejel nove dolžnosti in odšel v neznana nepreiskana področja, da bo odločno in veselo opravljal Božje delo, izgubo zavoljo Kristusa pa bo imel za dobiček? Kdor bo naredil to, ima Abrahamovo vero in bo z njim delil »nad 182 vso mero veliko, večno bogastvo slave”, s katero »se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati”. (2 Kor 4,17 EKU; Rim 8,18) /PP, str. 126-127; OP, str. 85-86/KS 186.3