Potrpežljivo čakanje na nagrado

Če se nam zdi, da že predolgo čakamo na prihod našega Osvoboditelja, če - upognjeni zaradi trpljenja in utrujeni od dela - nepotrpežljivo čakamo, da se naša naloga konča in bi bili častno razrešeni dolžnosti bojevanja, se spomnimo - in naj ta spomin ustavi vsako mrmranje - da Bog dovoljuje, da se na svetu spopadamo z nevihtami in nasprotovanji, da bi izpopolnili krščanski značaj in bolje spoznali Boga, našega Očeta, in Kristusa, našega starejšega Brata, ter opravili delo za svojega Gospodarja - pridobivali ljudi za Kristusa - in z veseljem v srcu lahko slišali besede: »Prav, dobri in zvesti služabnik.... Vstopi v veselje svojega gospodarja.” (Mt 25,21) /RH, 25. 10. 1881/KS 281.1

Krščanski vojak, bodi potrpežljiv! Samo malo še, in bo prišel tisti, ki ima priti. Noč utrujajočega čakanja, bedenja in žalovanja je skoraj minila. Kmalu bo podeljena nagrada in zasvital bo večni dan. Zdaj nimamo časa, da bi spali in se vdajali nekoristnemu obžalovanju. Kdor si sedaj dovoli spati, bo zamudil dragocene priložnosti za opravljanje dobrih del. Podarjena nam je blagoslovljena prednost zbiranja snopov v veliki žetvi. Vsaka rešena duša bo pomenila še eno zvezdo na kroni Jezusa, našega čudovitega Odrešenika. Ne odlagajmo orožja zdaj, ko se lahko še malo bojujemo in dosežemo nove zmage ter zberemo nove snope za večnost. /RH, 25.10.1881/KS 281.2