Izpoved vere in naše življenje

Vsaka pomembna resnica, ki je sprejeta v srcu, se mora kazati tudi v življenju. V sorazmerju z dojemanjem Kristusove ljubezni ljudje želijo njeno moč oznaniti tudi drugim; to oznanjanje pa poglablja in krepi njeno vrednost v njihovem srcu. /RH, 19. 2. 1889/KS 98.2

Naša vera mora obroditi dobra dela, saj je vera brez del mrtva. /T IV, str. 145/KS 98.3

Vsi, ki sprejmejo evangelij v srce, bodo hrepeneli po tem, da bi ga oznanili. Kristusova ljubezen, ki je nebeškega vira, se mora pokazati. /COL, str. 125; KP, str. 83/KS 98.4

Boga moramo slaviti tudi s praktičnim delom, tako da na-redimo vse, kar je v naši moči, za napredek slave njegovega imena. /COL, str. 300; KP, str. 207/KS 98.5

Naša vera se ne sme ustaviti pri tem, da se strinjamo s tretjim angelskim sporočilom in verujemo vanj. Imeti moramo olje Kristusove milosti, ki bo oskrbovalo našo svetilko, da bo luč življenja svetila in kazala pot tistim, ki so v temi. /T IX, str. 155/KS 98.6

Vaša duhovna moč in blagoslov bosta sorazmerna vašemu izkazovanju ljubezni drugim in vašemu opravljanju dobrih del. /T III, str. 526/KS 99.1

Veliko več bi lahko bilo narejenega za Kristusa, če bi vsi, ki imajo luč resnice, resnico tudi udejanjali. /T IX, str. 40/ Pokazano mi je bilo, da smo kot ljudstvo nepopolni. Naša dela se ne skladajo z našo vero. Ta dokazuje, da živimo v času, ko je oznanjeno naj slovesnejše in najpomembnejše sporočilo, ki je bilo sploh kdaj podano smrtnikom. Vendar se prav glede na to dejstvo naša prizadevanja, naša vnema in duh požrtvovalnosti ne morejo primerjati z naravo dela. Prebudimo se in Kristus nam bo dal življenje. (Ef 5,14) /T II, str. 114/KS 99.2

Z vero pojdite naprej in oznanjajte resnico kot tisti, ki verujete vanjo. Tisti, za katere delate, naj vidijo, da je resnica za vas zares živa stvarnost. /T IX, str. 42/KS 99.3

Življenje, ki je podobno Kristusovemu, je največji dokaz, ki se lahko poda v prid krščanstvu. /T IX, str. 21/KS 99.4

Mnogi priznavajo Kristusovo ime, njihovo srce pa ne sodeluje v njegovi službi. Sami so se oklicali za pobožne in si s tem nakopali hujšo sodbo ter postali najbolj potuhnjeni in najuspešnejši Satanovi sodelavci pri uničevanju ljudi. /RH, 27. 3. 1888/KS 99.5

Ti, ki čakajo na Gospoda, čistijo svoje srce tako, da so poslušni resnici. Svojo oprezno budnost združujejo z marljivim delom. Vedo, da je Gospod pri vratih, zato so spodbujeni, da navdušeno sodelujejo z nebeškimi bitji pri delu za zveličanje ljudi. To so zvesti in modri oskrbniki, ki dajejo Gospodovi družini »hrano ob pravem času”. (Lk 12,42) Oznanjajo resnico, ki je posebno primerna za sedanji čas. Kakor so Enoh, Noe, Abraham in Mojzes oznanjali resnico za svoj čas, tako bodo sedaj Kristusovi služabniki podali poseben opomin svojemu rodu. /DA, str. 634; JŽ, str. 559/KS 99.6

Naš položaj pred Bogom ni odvisen od tega, koliko luči smo prejeli, temveč od tega, kako uporabljamo to, kar imamo. Zato so celo pogani, ki izbirajo, kar je prav, kolikor koli lahko to razločijo, v veliko ugodnejšem položaju kakor ljudje, ki imajo veliko luč in trdijo, da služijo Bogu, vendar se ne menijo zanjo in s svojim vsakodnevnim življenjem spodbijajo svoje besede. /DA, str. 239; JŽ, str. 197/KS 99.7

Prednost vsakega kristjana je ne le pričakovati, marveč tudi pospeševati prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa. (2 Pt 3,12) Če bi vsi, ki pravijo, da nosijo njegovo ime, obrodili sad njemu na slavo, kako hitro bi bilo seme evangelija posejano po vsem svetu. Velika žetev ob koncu bi hitro dozorela in Kristus bi prišel zbrat dragoceno zrnje. /COL, str. 69; KP, str. 40-41/KS 100.1

Kristjani se morajo zbuditi in opraviti svoje zanemarjene dolžnosti, saj je zveličanje njihove duše odvisno od njihovih osebnih prizadevanj. /RH, 23. 8. 1881/KS 100.2

Pravo čaščenje pomeni sodelovati s Kristusom. Molitev, spodbude in pogovor so poceni sadovi, ki jih pogosto opravljamo; toda sadovi, ki se kažejo v dobrih delih, v skrbi za potrebne, sirote in vdove, so pristni sadovi, ki rastejo na dobrem drevesu. /RH, 16. 8. 1881/KS 100.3

Vsak vernik naj opravi nalogo, ki mu je določena - da pre jema in širi luč. Nihče se ne bo mogel opravičiti za nedejavnost v Gospodovem vinogradu. /RH, 19. 2. 1889/KS 100.4

Načelo dejavnosti je sad, ki ga Kristus zahteva od nas - radodarnost, prijazne besede ter skrb za revne, potrebne in trpeče. /RH, 16. 8. 1881/KS 100.5

Samarijanka, ki se je pogovarjala z Jezusom pri Jakobovem vodnjaku, je pripeljala k Zveličarju še druge, brž ko ga je spoznala. Pokazala se je učinkovitejša misijonarka kakor učenci. Ti v Samariji niso videli ničesar, kar bi kazalo na obetavno polje. Njihove misli so bile usmerjene na veliko delo, ki ga je bilo treba opraviti v prihodnosti. Niso opazili, da okoli njih leži pridelek, ki ga je treba zbrati. Toda ženska, ki so jo zaničevali, je pripeljala vse prebivalce tega kraja poslušat Jezusa. Luč je takoj oznanila sokrajanom. Ta ženska kaže, kako deluje prava vera v Kristusa. /MH, str. 102; ZDR, str. 57/KS 100.6

Adventisti sedmega dne napredujejo, podvajajo število vernikov, ustanavljajo misijone in dvigajo zastavo resnice v temačnih krajih. Vendar Božje delo napreduje mnogo počasneje, kakor to želi Bog. Ker verniki niso prebujeni, ne morejo vložiti resnih naporov v delo, za katero so usposobljeni. Vsaka panoga dela je ohromljena zaradi pomanjkanja goreče pobožnosti in posvečenih, ponižnih ter bogaboječih delavcev. Kje so vojaki Kristusovega križa? Bogaboječi, odkritosrčni, pošteni verniki, ki stanovitno gledajo Božjo slavo, naj se pripravijo za boj proti grehu. V tem času duhovnega spopada je preveč malodušnih in strahopetnih src. Želim si, da bi šibki postali močni in pogumni ter bi bili zmožni pognati v beg nasprotnikovo vojsko! /HS, str. 290/KS 101.1

Splošno načelo je, da od Boga dane moči propadejo in izginejo, kadar koli jih kdo noče uporabljati. Resnica, po kateri se ne živi in ni oznanjena drugim, izgubi življenjsko moč in ozdravljajočo učinkovitost. /AA, str. 206; DAp, str. 132/KS 101.2

Nič ne bo dalo vaši pobožnosti takšne trdnosti in moči, kakor trud za napredek dela, za katero pravite, da ga imate radi. /T IV, str. 236/KS 101.3

Tisti, ki si prizadevajo ohraniti svoje krščansko življenje tako, da samo sprejemajo blagoslove milosti, ne da bi kaj delali za Kristusa, preprosto poskušajo živeti tako, da bi samo jedli, delali pa nič. V telesnem in duhovnem življenju nedelavnost prinaša nazadovanje in propad. /SC, str. 80-81; PhK, str. 96/KS 101.4