Urnost

Dolžnost vsakega kristjana je, da si pridobi navade vzdrževanja reda, natančnosti in urnosti. Ni izgovora za počasnost in površnost pri opravljanju katerega koli dela. Če kdo vedno dela, delo pa nikoli ni opravljeno, je to zato, ker s srcem in mislimi ni pri stvari. Tisti, ki je počasen in zaostaja z delom, bi moral dojeti, da so to napake, ki jih je treba popraviti. Načrtovati mora, kako najbolje uporabiti čas, da bi dosegel najboljše izide. S preudarnostjo in sistematičnostjo bodo nekateri toliko dosegli v petih urah, kolikor dosežejo drugi v desetih. Nekateri, ki opravljajo delo doma, so stalno dejavni, ampak ne zato, ker bi bilo toliko dela, temveč ker ne načrtujejo tako, da bi prihranili čas. S počasnim pristopom iz majhne količine naredijo ogromno dela. Toda vsi, ki to želijo, lahko premagajo te malenkostne, dlakocepske navade in zavlačevanje. Pri svojem delu si morajo zastaviti jasen cilj. Odločiti se morajo, koliko časa potrebujejo, da opravijo načrtovano nalogo, in potem vložiti vse moči, da delo opravijo v načrtovanem času. Urjenje moči volje bo izboljšalo tudi spretnost rok. /COL, str. 344; KP, str. 237-238/KS 242.1

Kristusovo delo zahteva takojšnjo poslušnost. /SW, 9. 8. 1904/KS 243.1

Gospod potrebuje služabnike, v katerih prebiva duh, ki 238 hitro prepozna vrednost ljudi, hitro opazi dolžnosti, ki jih je treba opraviti, in hitro izvršuje obveznosti, ki jim jih je naložil. /T IX. str. 123/KS 243.2

Marljivost pri opravljanju dolžnosti, ki nam jo določi Bog, je pomemben del prave vere. Ljudje bi morali izrabiti okoliščine kot Božje sredstvo za izvršitev njegove volje. Hitro in odločno ukrepanje ob pravem času bo zagotovilo veličastno zmago, zamuda in zanemarjanje dolžnosti pa bosta povzročila neuspeh in osramotila Boga. /PK, str. 676; PKr, str. 405/KS 243.3